Arheološki les - njegove lastnosti in raziskovalni potencial

  • Katarina Čufar
  • Vesna Tišler
  • Željko Gorišek

Povzetek

Raziskali smo osnovne fizikalne in kemične lastnosti arheološkega »mokrega« lesa z Ljubljanskega barja, ki se je ohranil v mokrih tleh ali pod vodo. Vzorci lesa hrasta (Quercus sp.), jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa), bukve (Fagus sylvatica) in javorja (Acer sp.) so bili ostanki kolov iz prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz 3. in 4. tisočletja pr. n. š. Vlažnost lesa nad 500 % in drastičen upad gostote v primerjavi z normalnim lesom kaže na visoko stopnjo razkroja celičnih sten v lesu. Krčenje je močno presegalo krčenje normalnega lesa. Kemične analize arheološkega jesena so pokazale drastično povečan delež lignina in zmanjšan delež celuloze in hemiceluloz. Rezultati predstavljajo osnovo za izbiro primernih načinov ohranitve arheološkega lesa iz Ljubljanskega barja in drugih najdišč v Sloveniji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ČUFAR, K., V. TIŠLER in Ž. GORIŠEK 2001, Some propertiesof waterlogged archaeological wood from prehistoric piledwellings. - V:

ICWSF 2001. The fifth international conferenceon the Development of Wood Science, Wood Technology andForestry in Ljubljana, Slovenia 5-7 September 2001, 25-31, Ljubljana.

FENGEL, D. in G. WEGENER 1989, Wood ChemistryUltrastructure Reactions. - Berlin, New York.

ROWEL, R. M. in R. J. BARBOUR 1990, Archaeological Wood. Properties, Chemistry, and Preservation. American ChemicalSociety. - Advances in Chemistry Series, Washington, DC.

VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2002, Dendrokronološkeraziskave kolišč na Ljubljanskem barju - stanje 2001. -Arh. vest. 53, 59-67.

Objavljeno
2002-01-01
Kako citirati
ČufarK., TišlerV., & Gorišek Željko. (2002). Arheološki les - njegove lastnosti in raziskovalni potencial. Arheološki Vestnik, (53). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8404
Rubrike
Prazgodovinske dobe