Žarnogrobiščnodobne gomile in naselja starejše halštatske kulture na Štajerskem

K začetku halštatske kulture na območju jugovzhodnih Alp

Povzetek

V  skladu  s  predstavo,  da  je  splošno  evropska  stopnja  Hall-statt B3 po P. Reineckeju oziroma H. Müller-Karpeju najmlajšastopnja kulture žarnih grobišč v srednji Evropi, se različna utrjenavišinska  naselja  in  gomilni  grobovi  na  območju  vzhodnih  Alpopredeljujejo  še  kot  ostanki  evropske  kulture  žarnih  grobišč.Ker se ne upošteva spremenjena kronologija starejše želez-ne  dobe  na  območju  jugovzhodnih  Alp  (Slovenije),  ki  sta  joizdelala S. Gabrovec in B. Teržan - ta kronologija je povezanatako z Balkanom kot s severno Italijo in Štajersko -, je še ved-no  živa  predstava  o  zelo  razviti  pozni  in  najpoznejši  kulturižarnih grobišč z utrjenimi višinskimi naselji in planimi grobovi.V resnici sodijo ta naselja že v novo dobo, v halštatsko kulturo,in kažejo nov poselitveni model, ki je povezan s postavljanjemgomil  za  zgornji  razred.  V  tem  času  se  začenja  tudi  uporabaželeza, in sicer v lokalni stopnji Ljubljana IIb. Zaradi tega jetreba začetek železne dobe postaviti v stopnjo Hallstatt B3, kiabsolutnokronološko  sodi  v  9.  stoletje  pr.  Kr.,  verjetno  celozelo  zgodaj  v  okviru  tega  stoletja.“Štajerski vzorec” je doslej veljal tudi za pomembno utrje-no višinsko naselje Burgstall pri Kleinkleinu in za pripadajočegomile. Grobišči, izkopani nedavno pri Wildonu in Gniebingu,sodita že v starejšo železno dobo in sta gomilni prav tako kotvsa druga grobišča iz Štajerske, objavljena nedavno z oznako“iz  pozne  ali  najpoznejše  žarnogrobiščne  dobe”.  Tudi  gomiliiz  Wetzelsdorfa  ne  pripadata  zgodnji  (!)  žarnogrobiščni  dobi(Hallstatt  A!),  ampak  starejši  železni  dobi.