Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča
Ključne besede:
Slovenija; Ljubljansko barje; prazgodovina; poplavna ravnica; rečna korita; Ižica; Maharski prekop; Resnikov prekop; LiDAR; absolutno datiranjePovzetek
V prispevku predstavljamo del rezultatov raziskovalnega projekta, ki je bil usmerjen v študij poplavne ravnice Ižice na Ljubljanskem barju, v katero sta umeščeni arheološki najdišči Maharski in Resnikov prekop. Z LiDAR meritvami površja in neposrednim datiranjem opuščenih rečnih korit dokazujemo, da je najdišče Maharski prekop stalo na rečnem bregu in ne na 'mostiščarskem' jezeru.
Prenosi
Literatura
ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kul-turni plasti arheološkrga najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103 ss.
BRENČIČ, M. 2007, Subsidence rate of Ljubljansko barje in Holocene. –Geologija 50/2, 455 ss.
BREGANT, T. 1964, Poročilo o raziskovanju kolišča in grad-benih ostalin ob Resnikovem prekopu pri Igu. –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji. Raziskovanje v letu 1962, 7 ss.
BREGANT, T. 1984, Novi rezultati raziskav Ljubljanskega barja. – V: Zgodovina Ljubljane, 22 ss, Ljubljana.
BUDJA, M. 1994, Spreminjanje naravne in kulturne krajine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barju I. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, 163 ss.
BUDJA, M. 1997, Landscape changes in the Neolithic and copper ages in Slovenia: case study: the Ljubljansko Barje region. – V: J. Chapman, P. Dolukhanov (ur.), Landscapes in Flux: Central and Eastern Europe in antiquity, Colloquia Pontica 3, Oxford, 77 ss.
BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2001, GIS support in reconstruc-ting Neolithic flood-plain dynamics: The Ljubljana Moor case. – V: B. Slapšak (ur.), On the good use of geographic information systems in archaeological landscape studies: proceedings of the COST G2 WG2 Round Table, Ljubljana, 18 to 20 December 1998, (EUR, COST Action G2, 19708), Luxembourg: European Communities, 117 ss.
BUDJA M. in D. MLEKUŽ 2008, Settlements, landscape and palaeoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Lju-bljana Marshes. – V: M. Budja (ur.), 15th Neolithic Studies, Documenta Praehistorica 35, 45 ss
CHALLIS, K. 2005, Airborne Lidar: A Tool for Geoarchaeological Prospection in Riverine Landscapes. – V: H. Stoepker (ur.), Archaeological Heritage Management in Riverine Landscapes. Rapporten Archeologische Monumentenzorg 126, 11 ss.
CHALLIS, K. 2006, Airborne laser altimetry in alluviated landscapes. –Archaeological Prospection 13, 103 ss.
CHARLTON, M. E., A. R. G. LARGE in I. C. FULLER 2003, Application of airborne LiDAR in river environments: the River Coquet, Northumberland, UK. –EarthSurfaceProcessesandLandforms 28, 299 ss.
COBBY, D. M., D. C. MASON in I. J. DAVENPORT 2001, Image processing of airborne scanning laser altimetry data for improved river flood modelling. – ofPhotogrammetry&RemoteSensing 56, 121 ss.
KELLER, F. 1854, Die keltischen Pfahlbauten in den Schweize-rischen Seen. Pfahlbauten. Erster Bericht. – Mittheilungen der Antiquarischen Gesellschaft in Zürich 9/3, 65 ss.
KOROŠEC, J. 1954, Novi stratigrafski podatki kolišč na Lju-bljanskem barju. –Arheološki vestnik 5/1, 5 ss.
KOROŠEC, J. 1955, Ali so bila na Ljubljanskem barju kolišča?– Arheološki vestnik 6/1, 78 ss.
KOROŠEC J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962. –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji. Raziskovanje v letu 1962, 25 ss.
LOHANI, B. in D. C. MASON 2001, Application of airborne scanning laser altimetry to the study of tidal channel geo-morphology. –ISPRSJournalofPhotogrammetry&RemoteSensing 56, 100 ss.
LOŽAR, R. 1942, Stratigrafija in kronologija stavb na kolih pri Strudencu. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo23, 85 ss.
MARKS, K. in P. BATES 2000, Integration of high-resolution topographic data with floodplain flow models. –HydrologicalProcesses 14, 2109 ss.
MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. – Dela 1. razreda SAZU 5.
MENOTTI, F. 2001, The Pfahhlbauproblem and the history of lake-dwelling research in the Alps. – Oxford Journal of Archaeology 20/4, 319 ss.
MLEKUŽ D. 1999, Landscape dynamics on the Ljubljana Moor. – V: Budja M. (ur.), 7th Neolithic Studies, Documenta Praehistorica 26, 185 ss.
MLEKUŽ D. 2001, Floods and fires: Landscape dynamics at Ljubljana Moor, Slovenia. – V: K. J. Fewster, M. Zvelebil (ur.), Ethnoarchaeology and hunter-gatherers: pictures at an exhibition, BAR. International series 955, 43 ss.
MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex set-tlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). – V: M. Budja (ur.), 13thNeolithic Studies, Documenta Praehistorica 33, 253 ss.
RAKOVEC, I. 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. – V: I. Rakovec s sodelovanjem S. Vilfan (ur.), Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga, Geologija in arheologija, Ljubljana.
ŠERCELJ A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocen-skih sedimentov Ljubljanskega barja. –Razprave 4. razreda SAZU 9, 431 ss
ŠIFRER, M. 1983, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. – Geografski zbornik 23/1, 9 ss.
VELUŠČEK, A. 2004, Zaključek. – V: A. Velušček (ur.), Hoče-varica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica– an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 307 ss.
VELUŠČEK, A. 2006, Spremna beseda in zahvala. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov Resnikov prekop. Najstarejša koli-ščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 9 ss.
VELUŠČEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu neoliti-zacije. –Arheološki vestnik 58, 425 ss
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki