Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju
Ključne besede:
Slovenija; Ljubljansko barje; Bistra; bronasta doba; pramenasta keramika; koliščePovzetek
Pri podvodnem pregledu struge potoka Bistra na Ljubljanskem barju so bili na območju ledine Mali Otavnik odkriti ostanki koliščarske naselbine iz zgodnje bronaste dobe. V plasti peska z organskim deritom, ki se je odložila v okolici lesenih pilotov, so bili dokumentirani odlomki keramičnih posod, kamniti odbitki in orodja ter številni neobdelani kostni ostanki živali. Med kera-miko izstopajo fragmenti skodel in vrčka iz fine sive keramike z okrasom vtisnjene vrvice ter bolj številni grobi trebušasti lonci z lijakastim vratom. Naselbina, ki jo radiokarbonska analiza datira med konec 21. in začetek 18. stoletja pr. n. št., leži na skrajnem zahodnem robu razprostranjenosti pramenaste keramike in dopolnjuje fragmentarno poznavanje zadnje faze kolišč na Ljubljanskem barju. V poglobljenem delu struge vzporedno z ostanki kolišča so bili poleg keramike, sorodne tisti iz okolice pilotov, sekire iz jelenjega roga in harpune iz roga kaprida, odkriti tudi odlomki maloštevilnih posod s primerjavami v naselbinskih in grobnih kontekstih med osrednjo Slovenijo, Krasom, Istro in Liko. Slednji morda predstavljajo sledove mlajše faze poselitve iz končnega dela zgodnje bronaste dobe ali srednje bronaste dobe.
Prenosi
Literatura
AULER, J. 1994, Bronzezeitlichen Harpunen mit Tüllenknebel-spitzen. –Archäologie der Schweiz 17/4, 134–139.
BAVDEK, A. 2005, The Bronze Age settlement area of Brgod near Kozina, Slovenia. – V: G. Bandelli, E. Montagnanri Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903–2003, Atti del Convegno Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, 531–535.
BURŠIĆ-MATIJAŠIĆ, K. 1998, Gradina Monkodonja. Tipološko-statistička obrada keramičkih nalaza srednjobrončanodobne istarske gradine Monkodonja kod Rovinja. – Pula.
BURŠIĆ-MATIJAŠIĆ, K. 1997, Ceramica del castelliere di Monte Orcino in Istria. –Histria Archeologica 28, 108–151.
CARDARELLI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nell' Istria, cronologia degli insidiamenti fra media età del bronzo e prima etàdel ferro. – V: Preistoria del Caput Adriae, 87–104, Udine.
ČOVIĆ, B. 1983, Regionalne grupe ranog bronzanog doba, 1. Istra. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4. Bronzano doba, 114–132, Sarajevo.
DELLA CASA, P. 1996, Velika Gruda 2. Die bronzezeitliche Nerkopole Velika Gruda (Opš. Kotor, Montenegro). – Univer-sitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 33.
DIRJEC, B. 1991, Kolišče v bližini Zornice pri Blatni Brezovici. –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 193–206.
DRECHSLER-BIŽIĆ, R. 1980, Nekropola brončanog doba u pećini Bezdanjači kod Vrhovina. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 12/13, 27–77.
DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slovenien. Forschungsstand und Probleme. – Arheološki vestnik 50, 81–96.
DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronasto-dobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. –Opera Instituti Archae-ologici Sloveniae 5.
GASPARI, A. 2004, Bronzezeitliche Funde aus der Ljubljanica. Opfer, Überreste von Bestattungen oder zufällige Verluste?– Archäologisches Korrespondenzblatt 34, 37–50.
GASPARI, A. 2006a, Bronastodobne najdbe iz potoka Ljubija pri Verdu. – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega bar-ja / Zalog near Verd. Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 205–221, Ljubljana.
GASPARI, A. 2006b, Bevke. –Varstvo spomenikov 42, 9–11.
GASPARI, A. in M. ERIČ 2007, Vrhnika. –Varstvo spomenikov43, 237–240.
GERDOL, R. in G. STACUL 1978, Il castelliere di Ponte S. Quirino presso Cividale. –I castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monografie di Preistoria degli »Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte, 65–98, Trieste.
GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) lončenine. –Zbornik soboškega muzeja 8, 85–98.
GREIF, T. 1998, Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju. Arheološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja. –Arheo 18.
HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju– raziskovanja leta 1981. –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 15, 141–194.
HÄNSEL, B., K. MIHOVILIĆ in B. TERŽAN 1997, Monko-donja – utvrđeno protourbano naselje starijeg i srednjeg brončanog doba kod Rovinja u Istri. –Histria Archeologica28, 37–107.
HÄNSEL, B., B. TERŽAN in K. MIHOVILIĆ 2007, Radio-karbondaten zur älteren und mittleren Bronzezeit Istriens.– Praehistorische Zeitschrift 82, 23–50.
KERMAN, B. 2003, Kotare pri Murski Soboti. – Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine, 160–162, Ljubljana.
KOROŠEC, J. 1953, Nova kolišča na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 4, 256–263.
KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. –Arheološki katalogi Slovenije 3.
LEBEN, F. 1991, Veliki zjot, bakreno- in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 169–188.
LONZA, B. 1977, Appunti sui Castellieri dell'Istria e della provicia di Trieste. – Trieste.
MARKOVIĆ, Z. 2003, O genezi i počecima licenskokeramičke kulture u sjevernoj Hrvatskoj. –Opuscula archaeologica 27, 117–150.
MARTINEC, M. 2002, Brončanodobna naseobinska jama s lokaliteta Grabovac. –Opuscula archaeologica 26, 275–312.
MIHOVILIĆ, K. 1995, Tragovi prapovijesnih obalnih i otočnih lokaliteta Istre. –Histria Archaeologica 26, 28–57.
MIHOVILIĆ, K. 1997, Fortifikacija gradine Gradac-Turan iznad Koromačna. – V: Arheološka istraživanja u Istri, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 18, 39–59.
MONTAGNARI KOKELJ, E. (ur.) 1989, Il carso Goriziano tra protostoria e storia da Castellazzo a San Polo. – Gorizia.
MORETTI, M. 1978a, Nivize (Aidovski grad). – I castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monografie di Preistoria degli Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte, 11–40, Trieste.
MORETTI, M. 1978b, Monte Grisa, area inferiore. –I castel-lieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monografie di Preistoria degli Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte, 41–64, Trieste.
MORETTI, M. 1983, Grotta di S. Croce (Catastvo V. G. n. 4163). Sepoltura in pithos – V: Preistoria del Caput Adriae, 131–134, Udine.
PETERLE UDOVIČ, P. in B. NADBATH 2007, Šmartno pod Šmarno goro. –Varstvo spomenikov 43, 216, 217.
POTOČNIK, M. 1988–1989, Bakreno- in bronastodobne podvodne najdbe iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju. –Arheološki vestnik 39–40, 387–400.
PUŠ, I. 1988–1989, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. – Arheološki vestnik 39–40, 345–366.
STRMČNIK GULIČ, M. 2003, Slivnica pri Mariboru. –Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine, 237–238, Ljubljana.
TOŠKAN, B. 2008, Sesalska favna iz bronastodobnega najdišča Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju. –Arheološki vestnik 59, 91-110.
VELUŠČEK, A. 2005, Iška Loka. Bronastdobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja. –Arheološki vestnik 56, 73–89.
VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci. –Arheološki vestnik 54, 123–158
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
