Leseno toporišče kladivaste sekire s kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju
Povzetek
Na koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju je bila najdena kamnita kladivasta sekira iz druge polovice 4. tisočletja pr. Kr. z ostankom lesenega toporišča. Ker je bila kamnina za sekiro ali morda že izdelana sekira prinesena od drugod, je bila pomembna natančna identifikacija lesa topo-rišča. Anatomska preiskava je pokazala, da gre za les drena (Cornus sp.), ki je uspeval tudi v okolici kolišča. Les drena je zelo trd in trden ter ima visoko udarno žilavost, zato je bila njegova uporaba za toporišče velike in težke kamnite sekire zelo smiselna. To ponovno potrjuje, da je bil prazgodovinski človek dober poznavalec lastnosti lesa. Razpravljamo tudi o pomenu referenčnega materiala (vzorcev lesa in mikroskopskih preparatov sodobnih dreves in grmov) za razlikovanje lesa drena in pušpana (Buxus sempervirens). Slednji ima podobno anatomsko zgradbo lesa vendar kot sredozemska vrsta v prazgodovini domnevno ni uspeval v bližini kolišč
Prenosi
Literatura
BRUS, R. 2005, Dendrologija za gozdarje. – Oddelek za goz-darstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
CULIBERG, M. 1984, Karpološke in ksilotomske raziskave kolišča na Partih. Izkopavanja 1981. –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 91–100.
ČUFAR, K. 2006, Anatomija lesa. – Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. ČUFAR, K. in M. ZUPANČIČ 1999, Determinacija lesa predmetov kulturne dediščine. – V: Les v restavratorstvuRES., Dela / Papers 4, 48–52, Ljubljana.
HORVAT, I. 1959, Dren (Drijen); Svib. – V: A. Ugrenović, Z. Potočić (ur.), Šumarska enciklopedija, A–Kos, 245, Zagreb.
JERAJ, M. 2004, Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica – eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Slo-veniae 8, 56–64.
RICHTER, H. G. in M. J. DALLWITZ 2002, Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification, and informa-tion retrieval. (Računalniški program – ključ za določanje komercialnih lesnih vrst INTKEY).
SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanato-mie. – Birmensdorf.
ŠERCELJ, A. in M. CULIBERG 1978, Ksilotomske analize lesa iz kolišča ob Maharskem prekopu – izkopavanja 1976 in 1977. –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 103–107.
TORELLI, N. 1991, Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (ključi). – Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
VELUŠČEK, A. 2002, Ostanki eneolitskega voza z Ljubljanskega barja. –Arheološki vestnik 53, 51–57.
VELUŠČEK, A. 2004, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia. Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – V: F. Menotti (ur.), Living on the lake in prehistoric Europe. 150 years of lake-dwelling research, 69–82, London, New York.
VELUŠČEK, A. 2005, Ljubljansko barje v koliščarski dobi. –V: I. Slavec Gradišnik, H. Ložar-Podlogar (ur.), Pretrgane korenine – sledi življenja in dela Rajka Ložarja, Opera ethno-logica Slovenica, 191–216.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR, M. CULIBERG, B. TOŠKAN, J. DIRJEC, V. MALEZ, F. JANŽEKOVIČ in M. GOVEDIČ 2004, Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju. –Arheološki vestnik 55, 39–54.
WRABER, T. 2001, Ali je pušpan (Buxus sempervirens) v Sloveniji avtohton? – V: Vegetacija Slovenije in sosednjih območij 2001, 64–66, Ljubljana.
ZUPANČIČ, M., A. JAZBEC in K. ČUFAR 2004. Analiza lesa in restavriranje baročnega kipa. Les 56/9, 283–286.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
