Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju
Ključne besede:
Slovenija; Ljubljansko barje; eneolitik; horizont keramike z brazdastim vrezom; kolišča; horizontalna stratigrafija; poselitvena dinamika; dendrokronologija; abso-lutni datumiPovzetek
V prispevku je prvikrat objavljen izbor naključno pobra-nih najdb z dveh novoopredeljenih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju: Gornjega mostišča in Strojanove vode. Najdbe kažejo na podobnost z gradivom s Hočevarice, kar pomeni, da gre za naselbini horizonta keramike z brazdastim vrezom. Absolutno kronološko govorimo o času druge četrtine 4. tisočletja pr. Kr.Uvrstitev Gornjega mostišča in Strojanove vode v omenjeni časovni horizont horizontalno stratigrafsko gledano potrjuje staro Ložarjevo tezo, da lahko na Ljubljanskem barju izbiro lokacij koliščarskih naselbin povezujemo z dinamiko krčenja holocenskega jezera, kar pomeni, da je najmlajše med njimi v glavnem iskati v smeri umika jezera oz. na jugovzhodnem delu v smeri proti središču Ljubljanskega barja.
Prenosi
Literatura
ALBERTI, A., F. BERNARDINI, G. BURELLI, F. CUCCHI, G. DEMARCHI, E. MONTAGNARI KOKELJ, C. PIANO, F. PRINCIVALLE in A. VELUŠČEK 2007, Le materie prime litiche nelle Valli del Natisone e nelle aree limitro-fe. – V: Chiabà, M., P. Maggi In C. Magrini (ur.), Le valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi San Pietro al Natisone (UD), 15–16 settembre 2006, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20,189–208, Trieste.
ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kul-turni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop. – V: Velušček 2006b, 103–113.
BREGANT, T. 1964, Poročilo o raziskovanju kolišča in grad-benih ostalin ob Resnikovem prekopu pri Igu. –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 7–24.
BREGANT, T. 1974, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu –raziskovanja leta 1970. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–35.
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta. –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.
BREGANT, T. 1996, Starejša, srednja in mlajša kamena doba ter bakrena doba. – V: Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Katalog razstave, 18–45, Ljubljana.
ČUFAR, K. in T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Resni-kovega prekopa in radiokarbonsko datiranje. – V: Velušček 2006b, 123–127.
ČUFAR, K. in B. KROMER 2004, Radiokarbonsko datiranje kronologij širin branik s Hočevarice. – V: Velušček 2004i, 281–285.
ČUFAR, K., T. LEVANIČ in A. VELUŠČEK 1998, Dendro-kronološke raziskave na koliščih Spodnje mostišče 1 in 2 ter Hočevarica. –Arheološki vestnik 49, 75–92.
ČUFAR, K., T. LEVANIČ, A. VELUŠČEK in B. KROMER 1997, First chronologies of the Eneolithic pile dwellings from the Ljubljana moor, Slovenia. – Dendrochronologia15, 39–50.
ČUFAR, K. in N. MARTINELLI 2004, Telekonekcija kronologij z naselbin Hočevarica in Palù di Livenza. – V: Velušček 2004i, 286–289.
ČUFAR, K. in A. VELUŠČEK 2004, Dendrokronološke raz-iskave na koliščarski naselbini Hočevarica. – V: Velušček 2004i, 274–280.
DESCHMANN, K. 1875, Die Pfahlbaufunde aus dem Laibacher Moore. –Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanhalt 15, 275–284.
DESCHMANN, K. 1877, Bericht über die Pfahlbautenaufdeckun-gen im Laibacher Moore im Jahre 1876. –Sitzungsberichte der phil.-hist. Classe der kaiserlichen Akademie der Wissen-schaften 84, 471–484.
DIMITRIJEVIĆ, S. 1980, Zur Frage der Retz-Gajary-Kultur in Nordjugoslawien und ihrer Stellung im pannonischen Raum. – Bericht der Römisch-Germanischen Kommission61, 15–90.
DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. –Arheološki vestnik 42, 65–198.
GLEIRSCHER, P. 2007, Frühes Kupfer und früher Kupferbergbau im und um den Ostalpenraum. – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 93–110.
JESSE, S. 1954, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljublja-ni. –Arheološki vestnik 5/1, 95–111.
JESSE, S. 1975, Ig. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 181–182.
KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Kenntnis der Kupferzeit im ungarischen Transdanubien. – Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 55/1, 347–387.
LEBEN, F. 1963, Materialna kultura in izsledki izkopavanj v Kevdercu in Lubniški jami. –Acta carsologica 3, 213–251.
LOŽAR, R. 1942, Stratigrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu. – Glasnik muzejskega društva za Slovenijo23, 85–94.
MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex set-tlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). – Documenta Praehistorica33, 253–271.
OBELIĆ, B. in A. SLIEPČEVIĆ 1999–2000, Correction of radiocarbon age of wooden beams from St. Donat's church in Zadar by dendrochronological method. –Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 32–33, 3. ser., 197–206.
PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolithischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. – Arheološki vestnik 35, 13–75.
PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju. –Arheološki vestnik 58, 65–120.
PAVŠIČ, J. in J. DIRJEC 2004, Morski skat na Ljubljanskem barju. – V: Velušček 2004i, 152–154.
SCHLICHTHERLE, H. in B. WAHLSTER 1986, Archäologie in Seen und Mooren. – Stuttgart.
SKABERNE, D. in A. MLADENOVIČ 2004, Opredelitev materiala ogrličnega obročka s Hočevarice. – V: Velušček 2004i, 65–68.
STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče.– V: Tomaž 2006b, 195–201.
ŠAVEL, I. 2004, Neskončen dih: razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Krogu. – Murska Sobota.
ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju. – V: Tomaž 2006b, 203–210.
ŠMIT, Ž. 2004, Preiskava eneolitskih metalurških sledov s Ho-čevarice z metodo PIXE. – V: Velušček 2004i, 69–71.
TOMAŽ, A. 2006a, Bakrenodobna naselbina v Turnišču. – V: Tomaž 2006b, 103–108.
TOMAŽ, A. (ur.) 2006b, Od Sopota do Lengyela. – Annales Mediterranea.
TOMAŽ, A. 2008, Prva dama iz Murske Sobote. – V: A. TO-MAŽ, Prva dama, ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slovenskem / First lady, the discovery of a prehistoric female figurine in Slovenia, Annales Mediterranea, 47–66.
TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu, Ljubljansko barje. – V: Velušček 2006b, 139–154.
TURK, J. 2006, Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljanskem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa. – V: Velušček 2006b, 93–98.
VAHLKAMPF, G. 1995, Urzeitliche Siedlungsspuren am Ra-benstein bei Lavamünd in Kärnten. – Aus Forschung und Kunst 29, Klagenfurt.
VELUŠČEK, A. 1997, Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh, 2. del. – Magistrska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
VELUŠČEK, A. 2001, Srednja bakrena doba v osrednji Slove-niji. – Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
VELUŠČEK, A. 2004a, Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe. – V: Velušček 2004i, 33–55.
VELUŠČEK, A. 2004b, Katalog keramičnih najdb iz sonde. –V: Velušček 2004i, 169–183.
VELUŠČEK, A. 2004c, Tipologija keramičnega gradiva. – V: Velušček 2004i, 184–212.
VELUŠČEK, A. 2004d, Sorodne naselbine na Ljubljanskem barju. – V: Velušček 2004i, 218–230.
VELUŠČEK, A. 2004e, Hočevarica in horizont keramike z brazdastim vrezom (HKBV) v osrednji Sloveniji in sosednjih pokrajinah. – V: Velušček 2004i, 231–262.
VELUŠČEK, A. 2004f, Interpretacija rezultatov absolutnega datiranja Hočevarice in absolutno datiranje horizonta keramike z brazdastim vrezom (HKBV) v Sloveniji. – V: Velušček 2004i, 290–295.
VELUŠČEK, A. 2004g, Hočevarica in začetki uporabe bakra v Sloveniji. – V: Velušček 2004i, 297–306.
VELUŠČEK, A. 2004h, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia: Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – V: Menotti, F. (ur.), Living on the lake in prehistoric Europe: 150 years of lake-dwelling research, 69–82, London, New York.
VELUŠČEK, A. (ur.) 2004i, Hočevarica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica – an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8.
VELUŠČEK, A. 2005, Kraška planota jugozahodne Slovenije in Ljubljansko barje v neo-eneolitski dobi – primerjalna študija. – V: A. Mihevc (ur.), Voda in življenje v kamniti pokrajini – Kras, 199–219, Ljubljana.
VELUŠČEK, A. 2005–2007, Poselitev Ljubljanskega barja v prazgodovini. – Glasnik Slovenske matice 29–31, št. 1/3, 60–77.
VELUŠČEK, A. 2006a, Resnikov prekop – sondiranje, arheo-loške najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev. – V: Velušček 2006b, 19–85.
VELUŠČEK, A. (ur.) 2006b, Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10.
VELUŠČEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu neoliti-zacije. –Arheološki vestnik 58, 425–434.
VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2002, Dendrokronološke raziska-ve kolišč na Ljubljanskem barju – stanje 2001. –Arheološki vestnik 53, 59–67.
VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci. –Arheološki vestnik 54, 123–158.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR in T. LEVANIČ 2000, Parte-Išči-ca, arheološke in dendrokronološke raziskave. –Arheološki vestnik 51, 83–107.
VELUŠČEK, A. in T. GREIF 1998, Talilnik in livarski kalup z Maharskega prekopa na Ljubljanskem barju. –Arheološki vestnik 49, 31–53.
VUGA, D. 1977, Ig (Studenec). – Varstvo spomenikov 21, 165–166.
VUGA, D. 1979, Ig. –Varstvo spomenikov 22, 259.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
