Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji
Ključne besede:
paleohidrologija; Ljubljansko barje; holocen; paleoekologija; palinologijaPovzetek
Ljubljansko barje je izjemna pokrajina. Vlažne hidrološke razmere omogočajo dobro ohranjenost arheoloških najdišč in paleoekološkega zapisa. Vendar pa je Ljubljansko barje za paleoekološke raziskave hkrati tudi izjemno zahtevna regija. Razvoj holocenske pokrajine in vegetacije je bil namreč zelo dinamičen, posledica tega pa spremenljive tafonomske razmere in, zaradi kompleksne hidrološke mreže in človekovega vpliva (rezanje šote), pogosto fragmentiran paleoekološki zapis. Kljub številnim raziskavam v zadnjih desetletjih, podrobne raziskave nekdanje hidrologije niso bile opravljene, čeprav je za arheologijo in paleoekologijo to očitno pomembna tema, saj se je v zadnjih letih razvila živahna diskusija o tem, ali je območje Ljubljanskega barja nekoč pokrivalo jezero ali rečna poplavna ravnica. S tem prispevkom se želim vključiti v razpravo in predstaviti svoj pogled na hidrološko problematiko. Moje mnenje je, da so bile paleoekološke razmere na področju Ljubljanskega barja preveč kompleksne, da bi jih lahko zreducirali samo na polemiko “jezero ali poplavna ravnica?”, moj glavni očitek raziskovalcem, ki so dozdaj razpravljali o tej temi pa, da je njihova interpretacija hidrološkega dogajanja preveč ambiciozna, ker temelji na rezultatih premalo ob-sežnih paleoekoloških raziskav, pa najsi gre za rezultate njihovih lastnih raziskav ali interpretiranje rezultatov drugih raziskovalcev.
Prenosi
Literatura
ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop (Does Pollen Record in Archaeological “Cultural Layer” tell Us what Vegaetation was growing around the Settle-ment? Case Study: “Resnikov Prekop”). – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103–113.
ANDRIČ, M., B. KROFLIČ, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR in B. ČERMELJ 2008, Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). –Palaeogeography, Pale-oclimatology, Palaeoecology 270, 150–165.
ANDRIČ, M., J. MASSAFERRO, U. EICHER, B. AM-MANN, M. C. LEUENBERGER, A. MARTINČIČ, E. MARINOVA in A. BRANCELJ 2009, A multi-proxy lateglacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia. –Hydrobiologia 631, 121–141.
BIRKS, H. H. 1980, Plant macrofossils in Quaternary lake sediments. –Archiv für Hydrobiologie 15, 1–60.
BIRKS, H. J. B in H. H. BIRKS 1980, Quaternary palaeo-ecology. – London.
BOOTH, W. C., G. G. COLOMB in J. M. WILLIAMS 1995, The craft of research. – Chicago, London.
BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2001, GIS support in recon-structing neolithic flood-plain dynamics. – V: B. Slapšak (ur.), COST Action G2. Ancient landscapes and rural structures, Proceedings of the COST G2 WG2 Round Table, Ljubljana, 18 to 20 December 1998, Luxembourg: European Comunites, 117–126.
BUDJA, M. in D. 2008a, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča (The Ižica floodplain “pile-dwellings” in prehistory). –Arheološki vestnik59, 359–370.
BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008b, Settlements, landscape and palaeoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. –Documenta Praehistorica35, 45–54.
CHARMAN, D. 2002, Peatlands and environmental chan-ge. – Chichester.
CLEMENTS, F. E. 1916, Plant succession: an analysis of the development of vegetation. – Publication 242, Carnegie Institute of Washington.
DEARING, J. A. in I. D. L. FOSTER 1986, Lake sediments and palaeohydrological studies. – V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of holocene palaeoecology and palaeohydrology, 67–90, New Jersey.
DIGERFELDT, G. 1986, Studies on past lake-level fluc-tuations. – V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of ho-locene palaeoecology and palaeohydrology, 127–143, New Jersey.
GRIMŠIČAR, A. in V. OCEPEK 1967, Vrtini BV-1 in BV-2 na Ljubljanskem barju. –Geologija 10, 279–303.
MARTINČIČ, A. 1987, Fragmenti visokega barja na Lju-bljanskem barju, –Scopolia 14, 1–53.
MARTINČIČ, A. 2003, Barje na Ljubljanskem barju – nekdaj, včeraj, danes in jutri. –Proteus 65, 246–256.
MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dedi-ščina po njem. – Dela 1. razreda SAZU 5.
MENCEJ, Z. 1992, Ljubljansko barje. Geologija. – V: En-ciklopedija Slovenije 6, 263–264, Ljubljana.
MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex settlement and landscape dynamics of the Iščica flo-odplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). –Documenta Praehistorica 33, 253–271.
MOORE, P. D. 1986, Hydrological changes in mires. – V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of holocene palaeoecology and palaeohydrology, 91–107, New Jersey.
PAVLOVEC, R. 1967, Mehkužci iz jezerske krede na Lju-bljanskem barju. –Geologija 10, 167–187.
PAVLOVEC, R. 1982, Subfosilni mehkužci z Ljubljanskega barja. –Proteus 44, 222–224.
PAVŠIČ, J. 1989, Ljubljansko barje v geoloških obdobjih. –Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 169.
PETERLIN, S. 1971, Nekoč je bilo Ljubljansko barje. –Proteus 33/9–10, 425–429.
PETERLIN, S. 1987, Barje. – V: Enciklopedija Slovenije 1, 186–187, Ljubljana.
SORČAN, S., F. DEMŠAR, in T. VALENCI 2008, Znan-stveno raziskovanje v Sloveniji. Primerjalna analiza, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ljubljana.
ŠERCELJ, A. 1965, Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega barja. –Geologija 8, 5–28.
ŠERCELJ, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in ho-locenskih sedimentov Ljubljanskega barja. –Razprave 4. razreda SAZU 9, 429–469.
ŠIFRER, M. 1984, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. –Geografski zbornik 23, 9–53.
TANCIK, R. 1965, Pedološke značilnosti Ljubljanskega barja. –Geologija 8, 58–79.
TANSLEY, A. G. 1939, The British isles and their vegeta-tion. – Cambridge.
TURK, J. 2006, Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljanskem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeocological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov Prekop). – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje.– Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 93–98.
VELUŠČEK, A. 2005, Iška Loka – bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (Iška Loka – a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje).– Arheološki vestnik 56, 73–89.
VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, arhe-ološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev (Resnikov Prekop – Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification). – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje.– Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 19–85.
VELUŠČEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu neo-litizacije (A contribution to discussion of the process of Neolithization). –Arheološki vestnik 58, 425–434.
VERBIČ, T. 2006, Geološki in pedološki pregled sedimen-tov iz jedrnikov (Geological and pedological analysis of sediments from core samples). – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zaho-dnem robu Ljubljanskega barja/Zalog near Verd, Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 33–37.
WALKER, D. 1970, Direction and rate in some British post-glacial hydroseres. – V: D. Walker, R. G. West (ur.), Studies of the vegetational history of the British Isles, 117–139, Cambridge
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
