Ljubljansko barje, problemi razlage virov

Avtorji

  • Anton Velušček

Ključne besede:

Ljubljansko barje; kolišča; metodološki problemi; okolje

Povzetek

 V  prispevku  je  prikazana  problematična  razlaga  po-datkov  raziskav  na  Ljubljanskem  barju  Mihaela  Budje  in Dimitrija Mlekuža

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop / Does Pollen Record in Archaeological “Cultural Layer” tell Us what Vegaetation was growing around the Set-tlement? Case Study: “Resnikov Prekop”. – V: Velušček 2006a, 103–113.

ANDRIČ, M. 2009, Klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo koncem pleistocena in v holocenu. – V: Turk et al. 2009, 20–23.

ANDRIČ, M., B. KROFLIČ, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR in B. ČERMELJ 2008, Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). –Palaeography, Palaeocli-matology, Palaeoecology 270, 150–165.

BONSALL, C., M. HORVAT, K. McSWEENEY, M. MAS-SON, T. F. G. HIGHAM, C. PICKARD in G. T. COOK 2007, Chronological and dietary aspects of the human burials from Ajdovska Cave, Slovenia. –Radiocarbon49/2, 727–740.

BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1970 (Der Pfahlbau am Ma-harski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1970). –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–35.

BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1972 (Der Pfahlbau am Ma-harski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1972). –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–68.

BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal – Forschungen aus dem Jahren 1973 und 1974). –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.

BRODAR, M. 1992, Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah (Der mesolitische Fundort Pod Črmukljo bei Šembije). –Arheološki vestnik 43, 23–35.

BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih nasel-binskih kontekstih (Lehmstempel in dem slowenischenneolitischen Siedlungskontexten). –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 95–109.

BUDJA, M. 1993, Neolithic studies in Slovenia: an over-view. –Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 8, 7–28.

BUDJA, M. 1994, Spreminjanje naravne in kulturne kra-jine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barju I / Landscape Changes in the Neolithic and Eneolithic in Slovenia. Case Study: Ljubljansko barje I. –Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji22, 163–181.

BUDJA, M. 1996, Neolitizacija Evrope. Slovenska perspek-tiva. Prispevek k diskusiji / Neolithisation of Europe. Slovenian perspective. A contribution to discussion.– Arheološki vestnik 47, 323–329.

BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008a, Settlements, landscape and paleoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. –Documenta Praehistorica 35, 45–54.

BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008b, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča / The Ižica floodplain and “pile-dwellings” in prehistory. –Arheološki vestnik 59, 359–370.

CULIBERG, M. 2006, Rastlinski ostanki z arheološkega najdišča Resnikov prekop (Plant Remains from the Archaeological Site at Resnikov Prekop). – V: Velušček 2006a, 129–132.

ČREŠNAR, M. 2007, Načini lesenih gradenj v času bro-naste in starejše železne dobe v Sloveniji. –Arheo 24, 39–68.

ČUFAR, K. in T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Resni-kovega prekopa in radiokarbonsko datiranje / Investiga-tions of Wood from Resnikov prekop and Radiocarbon Dating. – V: Velušček 2006a, 123–127.

ČUFAR, K. in B. KROMER 2004, Radiokarbonsko datira-nje kronologij širin branik s Hočevarice / Radiocarbon dating of tree-ring chronologies from Hočevarica. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica – eneolitsko kolišče na Lju-bljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 281–285.

ČUFAR, K., V. TIŠLER in Ž. GORIŠEK 2002, Arheolo-ški les – njegove lastnosti in raziskovalni potencial (Archaeological wood – its properties and research potential).– Arheološki vestnik 53, 69–75.

DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini (Befestigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und der Temeniška dolina). –Arheološki vestnik 42, 65–198.

GASPARI, A. (ur.) 2006, Zalog pri Verdu, tabor kameno-dobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd – Stone Age hunters” camp at the western edge of the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11.

GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Bronze Age pile-dwel-ling site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. –Arheološki vestnik 59, 57–89.

GASPARI, A. 2009, Ljubljanica v prazgodovini. – V: Turk et al. 2009, 36–41.

GREIF, T. 1997, Prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja. Arheološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja (The prehistoric pile dwellings in the Ljubljansko barje. An archaeological interpretation and attempted reconstruction of the way of life). –Arheo 18.

HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Raz-prave Filozofske fakultete, Ljubljana.

JERAJ, M. 2004, Paleobotanične raziskave na kolišču Hoče-varica / Palaeobotanical analyses of the Hočevarica pile dwelling. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 56–64.

LOVRENČAK, F. in M. OROŽEN ADAMIČ 2001, Lju-bljansko barje. – V: D. Perko, M. Orožen Adamič (ur.), Slovenija – pokrajine in ljudje, 380–391, Ljubljana.

MENOTTI, F. 2004a, Displacement, readaptation and cultural continuity. A lake-dwelling perspective. – V: Menotti 2004b, 207–217.

MENOTTI, F. (ur.) 2004b, Living on the lake in prehistoric Europe. 150 years of lake-dwelling research.– London, New York.

MLEKUŽ, D. 2001, Floods and fires: Landscape dynami-cs at Ljubljana Moor, Slovenia. – V: K. J. Fewster, M. Zvelebil (ur.), Ethnoarchaeology and Hunter-Gatherers: Pictures at an Exhibition, British Archaeological Reports, International Series 955, 43–52.

MLEKUŽ, D. 2005, Trajektorije sprememb mezolitskih in neolitskih krajin dinarske Slovenije. – Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex settlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). –Documenta Praehistorica 33, 253–271.

MLEKUŽ, D., M. BUDJA, R. PAYTON, C. BONSALL in A. ŽIBRAT GAŠPARIČ 2008, Reassessing the Mesolithic/Neolithic “gap” in Southeast European cave sequences.– Documenta Praehistorica 35, 237–251.

PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolitischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. –Arheološki vestnik 35, 13–75.

PAVŠIČ, J. 2008, Geologija Barja in njegovega obrobja. – V: J. Pavšič (ur.), Ljubljansko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 6–16, Ljubljana.

PÉTREQUIN, P. in M. BAILLY 2004, Lake-dwelling re-search in France. From climate to demography. – V: Menotti 2004b, 36–49.

PRUS, T. 2008, Barjanska tla. – V: J. Pavšič (ur.), Ljubljan-sko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 32–39, Ljubljana.

RAETZEL-FABIAN, D. in M. FURHOLT 2006, Frühbade-ner Elemente im Neolithikum Mitteldeutschlands: “Die Schöninger Gruppe”. –Archäologisches Korrespondenz-blatt 36, 347–358.

SCHLICHTHERLE, H. 2004, Lake-dwellings in south-we-stern Germany. History of research and contemporary perspectives. – V: Menotti 2004b, 22–35.

SCHRÖTER, R. 2009, Die Ausgrabungen des Urgeschich-tlichen Forschungsinstituts der Universität Tübingen (UFI) in Aichbühl und Riedschachen (1919–1930). – V: Berichte zu Ufer- und Moorsiedlungen Südwestdeutsc-hlands IV, Materialhefte zur Archäologie in Baden-Württemberg 67.

STRITAR, A. in F. LOBNIK 1985, Pedološke raziskave kolišča Parte pri Igu (Pedologische Erforschung des Pfahlbaus Parte bei Ig). –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 13, 67–73.

ŠERCELJ, A. 1974, Nitka za ogrlico s kolišča ob Mahar-skem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1972 (Der Halsbandfaden vom Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig – Grabung 1972). –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 71.

ŠERCELJ, A. 1981–1982, Pomen botaničnih raziskav na koliščih Ljubljanskega barja (Die Bedeutung der bota-nischen Untersuchungen in den Pfahlbauten auf dem Moor von Ljubljana). –Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 101–106.

ŠIFRER, M. 1983, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja (New findings on the geomorphological development on the Ljubljansko barje).– Geografski zbornik 23, 7–52.

TANCIK, R. 1965, Pedološke značilnosti Ljubljanskega Barja (Pedological features of the Ljubljana Moor). –Geologija 8, 58–79.

TOŠKAN, B. 2005, Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču (Animal remains from the Bronze Age settlements at Iška Loka and Žlebič). –Arheološki vestnik 56, 91–97.

TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu, Ljubljansko barje (Remains of Mammal Fauna at Resnikov Prekop, Ljubljansko barje). – V: Velušček 2006a, 139–154.

TURK, J. 2006, Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljanskem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeoecological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov Prekop). – V: Velušček 2006a, 93–98.

TURK, J. in A. HORVAT 2009a, Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn / Sedimentological method for determination of palaeoenvironmental conditions at the Ljubljansko barje. Case study; Stare gmajne. – V: Velušček 2009c, 35–48.

TURK, J. in A. HORVAT 2009b, Sedimentološka analiza profila z najdišča Blatna Brezovica / Sedimentological analysis of the profile from the site Blatna Brezovica.– V: Velušček 2009c, 123–131.

TURK. P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC in T. NABERGOJ (ur.) 2009, Ljubljanica – kulturna dediščina reke, katalog razstave. – Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 1995, Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije? / The Transition to the Neolithic as a Process Towards Agriculture: Can It Be Recognized in Mesolithic Contexts in the Karst Dinaric Mountain Re-gions of Slovenia? –Arheološki vestnik 46, 327–337.

VELUŠČEK, A. 1997a, Metodologija naselbinskih razis-kovanj na barjanskih tleh, 1. del. – Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 1997b, Metodologija naselbinskih razis-kovanj na barjanskih tleh, 2. del. – Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 2001, Srednja bakrena doba v osrednji Sloveniji. – Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 2004a, Hočevarica: keramične najdbe / Hočevarica: pottery. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica –eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 169–212.

VELUŠČEK, A. 2004b, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia. Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – V: Menotti 2004b, 69–82.

VELUŠČEK, A. 2005a, Ljubljansko barje v koliščarski dobi. –V: I. Slavec Gradišnik, H. Ložar-Podlogar (ur.), Pretrgane korenine, Opera ethnologica Slovenica, 191–216.

VELUŠČEK, A. 2005b, Iška Loka – bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (Iška Loka – a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje). –Arheološki vestnik 56, 73–89.

VELUŠČEK, A. (ur.) 2006a, Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resni-kov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10.

VELUŠČEK, A. 2006b, Resnikov prekop: sondiranje, arheo-loške najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev / Resnikov Prekop – Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification. – V: Velušček 2006a, 19–85.

VELUŠČEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu ne-olitizacije / A contribution to discussion of the process of Neolithization. –Arheološki vestnik 58, 425–434.

VELUŠČEK, A. 2009a, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. – V: Velušček 2009c, 11–34.

VELUŠČEK, A. 2009b, Barjanska kolišča in sočasne najdbe iz Ljubljanice. – V: Turk et al. 2009, 49–52.

VELUŠČEK, A. (ur.) 2009c, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC.– Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16.

VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni naj-dišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determined sites with pottery with furro-wed incisions from the Ljubljansko barje. –Arheološki vestnik 59, 31–48.

VERBIČ, T. in A. HORVAT 2009, Geologija Ljubljanskega barja. – V: Turk et al. 2009, 13–19.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Kako citirati

Velušček, A. . (2009). Ljubljansko barje, problemi razlage virov. Arheološki Vestnik, 60. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8157

Številka

Letn. 60 (2009): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Diskusija

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki