Arheološke najdbe iz Križne jame
Povzetek
V prispevku obravnavamo arheološke najdbe iz spele-ološko pomembne Križne jame na Notranjskem, ki je od leta 1955 odprta tudi za turistične obiske.V znanstveni literaturi je jama od konca 19. stoletja znana predvsem po paleontoloških ostankih jamskega medveda (Ursus spelaeus). Kot arheološko najdišče pa je bila zabeležena šele leta 1973, vendar je širši strokovni javnosti ostala do danes neznana.Antropogenih struktur v jami še ne poznamo. Izjema je morda plato 1 v vhodnem delu jame, kjer so raziskovalci naleteli na drobce oglja in fragmente keramike.Najstarejše arheološke najdbe lahko sodijo v bakreno dobo, kronološko bolj zanesljive pa uvrščamo okvirno v srednjo bronasto dobo, kamor moremo datirati tudi prve obiske človeka v jami. Posamične najdbe in napisi na jamskih stenah kažejo, da je človek jamo obiskoval zaradi različnih razlogov tudi v poznejših obdobjih, vse do danes.
Prenosi
Literatura
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal – Forschungen aus dem Jahren 1973 und 1974). –Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.
BRODAR, M. 1985, Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971–1982. –Arheološki vestnik 36, 25–38.
BRODAR, M. in R. GOSPODARIČ 1973, Medvedji rov v Križni jami in tamkajšnji ostanki jamskega medveda. –V: Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 1971–1972, 30–46, Ljubljana.
BURŠIĆ-MATJAŠIĆ, K. 1998, Gradina Monkodonja / The Monkodonja Hillfort. – Monografije i katalozi 9, Pula.
BUSER, S., K. GRAD in M. PLENIČAR 1963, List Po-sotjna. – V: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd.
CIMERMAN, F. 1966, Henrik Freyer – geolog in paleon-tolog, Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. –Proteus 28/9–10, 1–32.
DRECHSLER-BIŽIĆ, R. 1979–1980, Nekropola bron-čanog doba u pećini Bezdanjači kod Vrhovina (Das brozezeitliche Gräberfeld in der Höhle Bezdanjača bei Vrhovin). –Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 12–13, 3. serija, 27–78.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6.
DULAR, A. in J. DULAR 1995, Katalog. – V: J. Dular, S. Ciglenečki, A. Dular (ur.), Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1, 207–242.
FORD, D. in R. GOSPODARIČ 1989, U series dating studies of Ursus spelaeus deposits in Križna jama, Slovenia (Z U serijo določene starosti plasti z jamskim medvedom iz Križne jame, Slovenija). –Acta carsologica 18, 39–51.
GASPARI, A. 2006a, Artefakti iz kosti in jelenovih ro-govij / Artefacts of bone and red deer antler. – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd – Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 125–154.
GASPARI, A. 2006b, Bronastodobne najdbe iz potoka Ljubija pri Verdu / Bronze Age finds from the Ljubija Stream near Verd. – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd – Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 205–221.
GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Bronze Age pile-dwel-ling site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. –Arheološki vestnik 59, 57–89.
GOSPODARIČ, R. 1974, Fluvialni sedimenti v Križni jami (Fluvial sediments in Križna jama). –Acta carsologica6, 326–366.
GUŠTIN, M. 1979, Notranjska – k začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Notranjska – zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17.
HOCHSTETTER, v F. 1881, Die Kreuzberghöhle bei Laas in Krain. –Denkschriften der mathematisch-naturwis-senschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 43, 1–18.
HORVAT-ŠAVEL, I. 1988–1989, Bronastodobna nasel-bina Oloris pri Dolnjem Lakošu (Die Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš). –Arheološki vestnik39–40, 127–145.
KOROŠEC, J. 1953, Nova kolišča na Ljubljanskem barju.– Arheološki vestnik 4, 256–263.
KOROŠEC, J. 1956, Arheološke ostaline v Predjami (The archaeological remains at Predjama). –Razprave 1. razreda SAZU 4/1.
KOROŠEC, J. 1960, Neolit na Krasu in v Slovenskem primorju (the Neolithic Age in the Slovene Karst Area and in the Slovene Littoral). –Zgodovinski časopis 14, 5–33.
KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju / Fundgut der Pfahlbausiedlungen bei Ig am Laibacher Moor. – Arhe-ološki katalogi Slovenije 3.
LAHARNAR, B. 2009, The Žerovnišček Iron Age hillfort near Bločice in the Notranjska region / Železnodobno gradišče Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem. –Arheološki vestnik 60, 97–157.
LEBEN, F. 1957, Nove arheološke najdbe v jamah na Notranjskem (Nuovi scavi nella Slovenia interiore). –Arheološki vestnik 8, 302–316.
LEBEN, F. 1991, Veliki zjot, bakreno- in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini (Veliki zjot, kupfer- und bronzezeitliche Höhlenwohnstäte in der Bela krajina).– Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 169–191.
LONZA, B. 1981, La ceramica del castelliere degli Elleri.– Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 4.
POHAR, V., P. KRALJ, G. RABEDER in M. MIŠIČ 2002, Cave sediments and fossil mammal remains Križna jama, Southern Slovenia. –Abhandlung zur Karst-und Höhlenkunde 34, 49–51.
PUC, M. 1986, Križna jama pri Ložu. –Notranjski listi 3, 7–24.
SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004, Kaštelir, prazgodovinska naselbina pri Novi vasi / Brtonigla (Istra)( Kaštelir prehistoric settlement near Nova vas/Brtonigla (Istria).– Annales Mediterranea, Koper.
SCHMIDL, A. 1854, Die Grotten und Höhlen von Adelsberg. Lueg, Planina und Laas. – Wien.
SHAW, T. R. 2000, Foreign Travellers in the Slovene Karst 1537–1900.– Ljubljana.
SHAW, T. R. 2008, Foreign Travellers in the Slovene Karst 1486–1900. – Ljubljana.
SKOFITZ, A. 1847, Reisebilder eines Turisten. –Illirisches Blatt 54, 6. Juli 1847, 213–214.
SVOLJŠAK, D. 1988–1989, Posočje v bronasti dobi (Das Sočagebiet in der Bronzezeit). –Arheološki vestnik39–40, 367–386.
ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 29, 29–127.
TURK, I., Z. MODRIJAN, T. PRUS, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, V. PERKO, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1993, Podmol pri Kastelcu – novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija (Podmol near Kastelec – A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia). –Arheološki vestnik 44, 45–96.
URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora.– Katalogi in monografije 11.
VALVASOR, J. W. 1971, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Theil 3. – Ljubljana, München, faksimilirani ponatis.
VELUŠČEK, A. 2004a, Hočevarica in horizont keramike z brazdastim vrezom (HKBV) v osrednji Sloveniji in sosednjih pokrajinah / Hočevarica and the pottery with furrowed incisions horizon (HKBV) in central Slovenia and neighboring regions. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Slo-veniae 8, 231–262.
VELUŠČEK, A. 2004b, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia: Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – V: F. Menotti (ur.), Living on the lake in prehistoric Europe. 150 years of lake-dwelling research, 69–82, London, New York.
ZÖRRER, J. 1838, Beschreibung einer Berghöhle Heiligen Kreuz unweit Laas in Adelsberger Kreise. –Beiträge zur Naturgeschichte, Landwirthschaft und Topographie des Herzogthums Krain 1, 76–88.
ZUPAN-HAJNA, N., A. MIHEVC, P. PRUNER in P. BOSAK 2008, Palaeomagnetism and Magnetostratigraphy of Karst Sediments in Slovenia. – Carsologica 8.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki