Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru
Ključne besede:
pozna bronasta doba; vzhodna Slovenija; keramika; kovinske najdbe; metalurgija; naselja; poselitvena slikaPovzetek
Arheološko najdišče Rogoza je bilo odkrito v sklopu gradnje slovenskega avtocestnega križa in je še pred ce-lostno publikacijo postalo domala vzorčni primer pozno-bronastodobne naselbine. Območje je bilo poseljeno tudi v drugih časovnih obdobjih, kar smo ugotovili na podlagi keramičnega gradiva ter delno podkrepili tudi z radiokar-bonskimi datacijami. Gre za najdbe iz zgodnje bronaste dobe, starejše in mlajše železne dobe ter antičnega obdobja.Prispevek obravnava keramične, kovinske in kamnite najdbe iz pozne bronaste dobe ter ob tem vključuje tudi ugotovitve naravoslovnih analiz kovin, kamnitih najdb, kosti in rastlinskih ostankov. Osvetljuje pa tudi razvoj naselbine v Rogozi ter poselitveno sliko širše vzhodne Slovenije v pozni bronasti dobi, ki jo je zadnje desetletje pospešenega arheološkega terenskega dela dodobra spremenilo.
Prenosi
Literatura
BALEN-LETUNIĆ, D. 1987, Prethistorijski nalazi s Kirin-grada. – Vjestnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 20, 1–30.
BARBER, E. J. W. 1991, Prehistoric textiles: the development of cloth in the Neolithic and Bronze Ages. – Oxford.
BATOVIČ, Š. 1983, Kasno brončano doba na istočnom Jadranskom primorju. – In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4. Bronzano doba, 271–373, Sarajevo.
BENAC, A. 1959, Slavonska i ilirska kultura na prehisto-rijskoj gradini na Zecovi. – Glasnik zemaljskog muzeja v Sarajevu 14, 13–51.
BENKOVSKY-PIVOVAROVÁ, Z. 1976, Zur Enddatierung des Kulturkreises Mad’arovce-Větěrov-Böheimkirchen. –Germania 54, 341–359.
CARANCINI, G. L. 1975, Die Nadeln in Italien. – Prähi-storische Bronzefunde 13/2, München.
CEVC, T. 1984, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. –Ljubljana.
CSANYI, M. and J. TARNOKI 1994, Türkeve - Terahalom. – In: Le Bel Age du Bronze en Hongrie, 159–167. – Budapest.
CZAJLIK, Z. 1996, Ein spätbronzezeitliches Halbfertig-produkt: Der Gußkuchen. Eine Untersuchung anhand von Funden aus Westungarn. – Archaeologia Austriaca80, 165–180.
ČERČE, P. and P. TURK 1996, Depoji pozne bronaste dobe – najdiščne okoliščine in struktura najdb / Hoards of theLate Bronze Age – The Circumstances of their Discovery and the Structure of the Finds. – In: Teržan 1996,7–30.
ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogreb-ni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini (Die neuen Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše Gruppe der Urnenfelderkultur). – Arheološki vestnik 57, 97–162.
ČREŠNAR, M. 2011, Rogoza pri Mariboru. – Arheologija na avtocestah Slovenije (in preparation).
DRESCHER-SCHNEIDER R. and L. WICK 2001, Neue Pollenanalysen aus der Südoststeiermark und dem Bergenland und ihre siedlungsgeschichtliche Aussage.– In: Lippert 2001, 15–27.
DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča (Versuch einer Einteilung des Ur-nenfeldes in Dobova).Arheološki vestnik 29, 36–45.
DULAR, J., I. ŠAVEL and S. TECCO-HVALA 2002, Bro-nastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bron-zezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana.
EIBNER, C. 1992, Der Kupferbergbau in den österreichischen Alpen in der Urzeit. – Archaeologie Österreichs 3/1, 12–16.
FASNACHT, W. and M. TRACHSEL 2001, Temperatur-messungen im rekonstruieren urnefelderzeitlichen Bronzeschmelzofen von Säckingen. – In: S. Frölich (ed.), Workshop “Bronzemetallurgie” in Halle (Saale),93–99, Halle (Saale).
FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno naselje Ptuj-Selska ce-sta - obdelava arheoloških ostalin in najdb iz izkopavanj 2006. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
FRELIH, M. 2005, Afrika, ki odhaja in se vrača: dr. Ignacij Knoblehar – katoliški misijonar v južnem Sudanu in raz-iskovalec reke Nil.Azijske in afriške študije 9/3, 41–64.
GLEIRSCHER, P. 2006, Urnefelderzeitliche Grabhügel und Siedlungen der älteren Hallstattzeit in der Steiermark. Zum Beginn der Hallstattkultur im Südostalpenraum. – Arheološki vestnik 57, 85-95.
GREIF, T. 1997, Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju. Arheološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja. – Arheo 18.
GUŠTIN, M. (ed.) 2005a, Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture / First Farmers. The Sava Group of the Lengyel Culture, Annales Mediterranea, Koper.
GUŠTIN, M. 2005b, Savska skupina Lengyelske kulture / The Sava Group of the Lengyel Culture. – In: Guštin 2005a, 7–16.
GUŠTIN, M. and G. TIEFENGRABER 2001, Prazgodovinske najdbe z avtocestnega odseka Murska Sobota – Nova Tabla(Vorgeschichtliche Funde aus dem Autobahnabschnitt bei Murska Sobota). – Arheološki vestnik 52, 107–116.
HOLSTEN, H. and K. MARTENS 1991, Die Axt im Walde. Versuch zur Holzbearbeitung mit Flint-, Bronze- und Stahlwerkzeugen. – In: Experimentelle Archäologie, Bilanz 1991, Archäologische Mitteilungen aus Nordwestdeut-schland 9, 231–243, Oldenburg.
HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipo-logija lončenine, keramični arhiv.– Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.
HORVÁTH, L. 1994, Anadok Délnyugat-Duaántul késő-bronzkorának törtenetéhez (Angaben zur Geschichte der Spätbronzezeit in SW-Transdanubien). – Zalai múzeum 5, 219–235.
HORVAT-ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranja prazgodo-vinskega naselja v Gornji Radgoni (Die Resultate der Sondierungen der vorgeschichtlichen Siedlung in Radgona). – Arheološki vestnik 32, 291–310.
JANKOVITS, K. 1992, Späbronzezeitliche Hügelgräber in der Bakony-Gegend. –Acta archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 44, 3–82.JANSOVA, L. 1986, Hrazany. Das Keltische Oppidum in Böhmen I. – Praha.
JANSOVA, L. 1988, Hrazany. Das Keltische Oppidum in Böhmen II. – Praha.
JIRÁN, L. 2002, Die Messer in Böhmen. – Prähistorische Bronzefunde 7/5, München.
JUHÁSZ, I. 2007, Paleoenvironmental studies in the Balaton region. – In: C. Zatykó, I. Juhász, P. Sümegi (eds.), Environmental archaeology in Transdanubia Varia archaelogica Hungarica 20, 27–52, Budapest.
JUHÁSZ, I., R. DRESCHER-SCHNEIDER, V. ANDRIEU-PONEL and J. L. de BEAULIEU 2001, Anthropogenic indicators in a palynological record from Pölöske, Zala Region, Western Hungary – In: Lippert 2001, 29–38.
KAERNER, J. 1989, Zur Chronologie der slowenisch draulän-dischen Urnenfelder und deren Beziehung zu benachbarten Gebieten. (M. A. thesis at the University of Heidelberg).
KALICZ-SCHREIBER, R. 1991a, Die Vermittlungsrolle in süd-nord Richtung der Somogyvár-Vinkovci-Kultur in der frühen Bronzezeit. Budapest Régiségei 28, 9–43.
KALICZ-SCHREIBER, R. 1991b, Das spätbronzezeitliche Gräberfeld von Budapest (Ungarn). – Prähistorische Zeitschrift 66/2, 161–196.
KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehistoric regional settlement pattern. – In: Lippert 2001, 355–364.
KAVUR, B. 2007, Middle to Late Bronze Age in Eastern Slovenia. The highways to archaeological knowledge.– In: G. Tiefengraber (ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen. Universi-tätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, 51–65, Bonn.
KEMENCZEI, T. 1975, Zur Verbreitung der spätbronze-zeitlichen Urnenfelderkultur östlich der Donau. –Folia Archaeologica 26, 4570.
KLEMENC, S., B. BUDIČ and J. ZUPAN 1999, Statistical evaluation of data obtained by inductively coupled plasma atomic emission spectrometry (ICP-AES) for archaeological cooper ingots. – Analytica Chimica Acta389, 141–150.
KOROŠEC, J. 1951, Prazgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. – Dela 1. razreda SAZU 1/6, Ljubljana.
KOVAČ, O. 2004, Hajndl pri Ormožu – prazgodovinska naselbina, območje 1. ̋(Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).KURZYNSKI, K. 1996, “...und ihre Hosen nennen sie bara-cas” Textilfunde und Textiltecnologie der Hallstatt- und Latènezeit und ihr Kontekst. – Internationale Archäologie 22, Espelkamp.
KUSTÁR, R. 2000, Spätbronzezeitliches Hügelgrab in Isztimér-Csőszpuszta. –Alba Regia 29, 7–53.
LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka slika prazgodovinske naselbine v Ormožu (Chronologische Skizze der vorge-schichtlichen Siedlung in Ormož). –Arheološki vestnik39–40, 235–276.
LAMUT, B. 2000, Zgodnja bronasta doba. – In: M. Strmč-nik-Gulič (ed.), Poročilo o arheoloških raziskavah na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica, na odseku Sliv-nica. –Maribor.
LAMUT, B. 2001, Ormož – The Chronological Structure of the Late Bronze and Early Iron Age Settlement. – In: Lippert 2001, 201-242.
LAMUT, B. 2007, Kamnita orodja iz prazgodovinske nasel-bine v Ormožu. – In: B. Lamut (ed.), Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja 24–32, Ormož.
LEBEN, F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu (prispevek k poznavanju jamske arheologije na slovenskih tleh) (Stratigraphie und zeitliche Einreihung der Höhlenfundstätten auf dem Triester Karst (ein Beitrag zur Kenntnis der Höhlenarchäologie auf slowenischen Boden)). – Arheološki vestnik 18, 43–111.
LEONARDI, G. 2004, Note sul popolamento del territorio bellunese tra Neolitico ed Etá del bronzo. – In: G. Leo-nardi (ed.), Il popolamento delle Alpi nord-orientali tra Neolitico ed Etá del bronzo, 71–101, Belluno.
LIPPERT, A. (ed.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des internationalen und interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg,Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 78, Bonn.
LO CHNER , M. 1986a, Das f r ühurnenfelderzeitliche Gräberfeld von Baierdorf, Niederösterreich – eine Ge-samtdarstellung. – Archaeologia Austriaca 70, 263–293.
LOCHNER, M. 1986b, Ein urnenfelderzeitliches Keramikdepot aus Oberravelsbach, Niederösterreich. –Archaeologia Austriaca 70, 295–315.
LOCHNER, M. 1991a, Ein Gräberfeld der älteren Urne-felderzeit aus Horn, Niederösterreich. – Archaeologia 74, 137–220.
LO CHNER, M. 1991b, Studien zur Urnenfelderkultur im Waldviertel (Niederösterreich). – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 25, Wien
LOCHNER, M. 1994, Späte Bronzezeit, Urnenfelderzeit. – In: J. W. Neugebauer (ed.), Bronzezeit in Ostösterreich,Wissenschaftliche Schriftreihe Niederösterreich 98–101, 195–223, St. Pölten–Wien.
LOVRENČAK, F. 1998, Pedogeografske značilnosti. – In: I. Gams, I. Vrišer (eds.), Geografija Slovenije, 173–185, Ljubljana
LUBŠINA-TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzho-dni Sloveniji (Stone Tools in Northeastern Slovenia). – In: Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, 31–159, Ptuj.
MÄDER, A. and T. SORMAZ 2000, Die Dendrodaten der beginnenden Spätbronzezeit (Bz D) von Elgg ZH-Breiti. – Jahrbuch der Schweizerischen Gesellschaft für Ur- und Frügeschichte 83, 65–78.
MAGDIČ, A. 2006, Prazgodovinska naselbina Hajndl pri Ormožu. Izkopavanje 1999/2000 – Območje 2. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
MAJNARIĆ-PANDŽIĆ, N. 1989, Prilog poznavanju ka-snog brončanog doba u sveverozapadnoj Hrvatskoj (A Contribution to the Knowledge of the Late Bronze Agein North-West Croatia). – Arheološki radovi i rasprave11, 9–28.
MAJNARIĆ-PANDŽIĆ, N. 1992, Ljevaonica brončanih predmeta u kasnobrončanodobnom naselju na Kalniku kod Križevaca. – Opuscula Archaeologica 16, 57–73.
MAJNARIĆ-PANDŽIĆ, N. 1993, Prilog poznavanju naselja i naseljenosti Brodskoga Posavlja u kasno brončano doba. – Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 16, 149–162.
MASON, P. 2004, Dolge njive near Bela cerkev. – In: D. Prešeren (ed.), The Earth Beneath Your Feet. Archaeology on the Motorways in Slovenia. Guide to Sites, 123–125, Ljubljana.
MEDOVIĆ, P. 1988, Kalakača: naselje ranog gvozdenog doba. – Posebna izdanja. Vojvođanski muzej 10, Novi Sad.
MELE, M. 2003, Hajndl pri Ormožu – naselbina iz starejše železne dobe. (Diploma at the Department of Archaeol-ogy, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
MELE, M. 2005, Hajndl bei Ormož – eine neue Hausform der frühen Hallstattzeit im Südostalpenraum. – Archäo-logie in Deutschland 3/5, 21.
MELE, M. 2007, Izdelava in uporaba glajenega kamnitega orodja. – In: B. Lamut (ed.), Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja, 12–20, Ormož.
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hall-stattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschung 23, Rahden.
MURGELJ, I. 2008, Srednja bronasta doba na Dolenjskem – primer Podsmreka. (M. A. thesis at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germanische Forschungen 22.
NEUGEBAUER, J. W. 1994, Mittlere Bronzezeit (Hügel-gräberzeit). – In: J. W. Neugebauer (ed.), Bronzezeit inOstösterreich. – Wissenschaftliche Schriftreihe Niederö-sterreich 145–166, St. Pölten–Wien.
NOVOTNA, M. 1980, Die Nadeln in der Slowakei. – Prä-historische Bronzefunde 13/6, München.
OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953 (obdelava prazgodo-vinske keramike) (Brinjeva gora near Slovenske Konjice, excavation 1953).Arheološki vestnik 32, 144–153.
PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razpr. 1. razreda SAZU 4/3, Ljubljana.
PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana.
PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953 (Brinjeva gora 1953). – Arheološki vestni 32, 71–143.
PAHIČ, S. 1985, Brinjeva gora 1954. – In: Doneski k pra-davnini Podravja 2, Maribor.
PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi. – In: Doneski k pradavnini Podravja 6, Maribor.
PAHIČ, V. 1988–1989, Žarno grobišče na Brinjevi gori (Das urnenfelderzeitliche Gräberfeld von Brinjeva gora). – Arheološki vestnik 39–40, 181–215.
PARE, C. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45, 293–435.
PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archaeologia Hungarica 44, Budapest.
PAULÍK, J. 1962, Das Velatice-Beierdorfer Hügelgrab in Očkov. – Slovenská archaeológia 10/1, 5–96.
PAULÍK, J. 1963, Zur Problematik der Čaka-Kultur im Karpatenbecken. – Slovenská archaeológia 11, 269–332.
PAVIŠIĆ, I. 1991, Prapovijestno nalazište Mali Zagreb u Špišić Bukovnici – prilog poznavanju virovitičke grupe. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 8, 5–16.
PAVIŠIĆ, I. 1992, Neki novi nalazi Virovitičke grupe iz Gaćišta kod Virovitice. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, 37–48.
PAVIŠIĆ, I. 1993, Kasnobrončanodobno naselje Špičak u Bojačnom – Prilog poznavanju ruške grupe. – In: Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in društva, 171–188, Ptuj.
PAVLOVIČ, D. 2007, Grofove njive pri Drnovem. Halštatsko-dobna naselbina in gomila. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).PENZ, M. 2001, Späturnenfelder- und frühhallstattzeitliche Funde von der Höhensiedlung am Kapfensteiner Kogel. – In: Lippert 2001, 271–285.
PERKO, D. and M. OROŽEN ADAMIČ (ed.) 1998, Dravska ravan. – In: Slovenija – pokrajine in ljudje, 592–605, Ljubljana.
PETRU, S. 1997, Metode preiskav sledov uporabe na kamnitih orodjih iz najdišč Zakajeni spodmol in Mala Triglavca (Methods of research on use wear on thestone tools from the sites of Zakajeni spodmol and MalaTriglavca). – Poročila o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 79–97.
PIRKMAJER, D. 1983, Prazgodovinska naselbina na Rifniku. Materialne ostaline iz arheoloških izkopavanj v letih 1956 do 1961. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
PIT TIONI, R. 1954, Urgeschichte des österreichischen Raumes. – Wien.
PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. – Razprave SAZU 7/1, Ljubljana.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani.– Razprave SAZU 13/2, Ljubljana.
PUŠ, I. 1988–1989, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču (Bronzezeitliche Siedlung bei Žlebič). – Arheološki vestnik 39–40, 345–366.
RAČIČ, B. 1951, Domače tkalstvo v Beli krajini. –Slovenski etnograf, 142–158.
RIESER, B. and H. SCHRATTENTHALER 1998–1999, Urgeschichtlicher Kupferbergbau im Raum Schwaz-Brixlegg,Tirol. –Archaeologia Austriaca 82–83, 135–179.
ŘÍHOVSKý, J. 1972, Die Messer in Mähren und dem Ostal-pengebiet. – Prähistorische Bronzefunde VII/1, München.
ŘÍHOVSKý, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und Ostalpen-gebiet. – Prähistorische Bronzefunde XIII/5, München.
ŘÍHOVSKý, J. 1982a, Das Urnengräberfeld von Podoli. –Fontes Archaeologiae Moravicae 15, Brno.
ŘÍHOVSKý, J. 1982b, Lovčičky. Jungbronzezeitliche Siedlung in Mähren. – Materialien zur Allgemeinen und Vergleichenden Archäologie 15, München
ŘÍHOVSKý, J. 1983, Die Nadeln in Westungarn I. – Prä-historische Bronzefunde XIII/10, München.
ROBERTS, B. K. 1996, Landscape of Settlement. Prehistory to the present. – London.
SCHOPPER, F. 1996, Zu Radiokarbondatierungen mit-telbronzezeitlicher bis früheisenzeitlicher (ca. 1600–500 v. CHR) Funde in Mitteleuropa. – In: K. Randsborg (ed.)Absolute Chronology. Archaeological Europe 2500-500 BC,Acta Archaeologica 67, Suppl. I, 211–218, København.
SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II.Die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung – Veröf-fentlichungen des vorgeschichtlichen Seminars Marburg 9, Marburg.
SPERBER, L. 1987, Untersuchungen zur Chronologie der Urnenfelderzeit im nördlichen Alpenvorland von der Schweiz bis Oberösterreich – Antiquitas 3/29, Bonn.
STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. – Dela 1. razr. SAZU 9, Ljubljana.
STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2, Brežice.
STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. – Katalogi in monografije 10, Ljubljana.
STRMČNIK-GULIČ, M. 1980, Žarno grobišče iz Rabelčje vasi pri Ptuju. – Situla 20–21, 61–70, Ljubljana.
STRMČNIK-GULIČ, M. 1988–1989, Bronasto dobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der Bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabelčja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 147–170.
STRMČNIK-GULIČ, M. (ed.) 2000, Poročilo o arheoloških raziskavah na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica, na odseku Slivnica. – Maribor.
STRMČNIK-GULIČ, M. 2004, Spodnje Hoče. – In: D. Prešeren (ed.), The Earth Beneath Your Feet. Archaeology on the Motorways in Slovenia. Guide to Sites, 250–251, Ljubljana.
STRMČNIK-GULIČ, M. et al. 2006, Poročilo o arheoloških raziskavah na trasi avtoceste Slivnica – Pesnica, na odseku priključka Ptujska – priključek Zrkovska. – Maribor.
STRMČNIK-GULIČ M. et al. 2007, Poročilo o arheoloških izkopavanjih v Orehovi vasi. – Maribor.
STRMČNIK-GULIČ, M. and M. KAJZER CAFNIK 2006, Maribor – prazgodovinska naselbina na Pobrežju. – Varstvo spomenikov 43. Poročila, 133–135.
ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Monumenta Pannonica, Murska Sobota.
ŠIMIĆ, J. 1992, Horizont kasnig brončanog doba na lokalitetu “Gradac” u Sarvašu. –Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, 31–48.
ŠINKOVEC, I. 1996, Posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe / Individual Metal Finds from the Eneolithic to Bronze Age. – In: Teržan 1996, 125–165.
TECCO HVALA, S., J. DULAR and E. KOCUVAN 2004, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitli-che Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana.
TERŽAN, B. 1983, Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Erzrewier? Arheološki vestnik 34, 51–84.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. –Katalogi in monografije 25, Ljubljana.
TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – In: M. Erbach (ed.), Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Ergebnisse eines Kolloquiums, Monographien des Römi-sch-Germanischen Zentralmuseums 35, 323–372, Bonn.
TIEFENGRABER, G. 2005, Untersuchungen zur Urnefelder- und Hallstattzeit im Grazer Becken. – Universitätsfor-schungen zur Prähistorischen Archäologie 124, Bonn.
TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1988–1989, Žarno grobišče v Ormožu. – Arheološki vestnik 39–40, 277–322.
TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ and B. KAVUR 2006, Neolitske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu (Neolithic and Cooper Age finds from Ptuj Castle). –In: A. Tomaž (ed.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age Cultures Between the Sava and the Danube, Annales Mediterranea, 175–194, Koper.
TOMAŽ, A. 1997, Tehnološka raziskava lončenine iz Moverne vasi v Beli krajini / Research into pottery technology from Moverna vas in the Bela krajina re-gion. – Poročila o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 113–130.
TOMAŽ, A. 2005, Čatež – Sredno polje. Analiza neolit-ske keramike iz objektov 055 in 093 (Analysis of the Neolithic pottery from pits 055 and 093). – In: Guštin 2005a, 113–127.
TOMAŽ, A. and A. VELUŠČEK 2005, Resnikov prekop na Ljubljanskem barju 1962 in 2002 (Resnikov prekop in the Ljubljansko barje 1962 and 2002). – In: Guštin 2005a, 87–98.
TOMAŽIČ, S. 2000, Keramika s prazgodovinskega najdišča Šiman pri Gotovljah. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
TRAMPUŽ OREL, N. and T. DRGLIN 2005, ICP-AES comparative study of some Late Bronze Age hoards: evidence for low impurity bronzes in the E astern Alps. – In: Nuclear Instruments and Methods in Physics Research. Beam interactions with materials and atoms 239, 44–50, Amsterdam.
TRAMPUŽ OREL, N. and D. J. HEATH 2001, Depo Kanal-ski vrh – študija o metalurškem znanju in kovinah na začetku 1. tisočletja pr. n. š. / The Kanalski vrh hoard – case study of the metallurgical knowledge and metals at the beginning of the 1st millennium BC. – Arheološki vestnik 52, 143–171.
TRAMPUŽ OREL, D. J. HEATH and V. HUDNIK 1996, Spektrometrične raziskave depojskih najdb pozne bro-naste dobe / Spectrometric research of the Late Bronze Age hoard finds. – In: Teržan 1996, 165–242.
TRAMPUŽ OREL N. and R. URANKAR 2009, Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom. – In: I. Šavel, S. Sankovič, M. Jereb, Pod Kotom – jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana.
TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev / The Dating of Late Bronze Age Hoards. – In: Teržan 1996, 89–124.
TURK, P. 1997, Das Depot eines Bronzegießers aus Slo-wenien – Opfer oder Materiallager? – In: A. Hänsel, B. Hänsel (eds.), Gaben an die Götter, Schätze der Bronzezeit Europas, Bestandkataloge 4, 49–52, Berlin.
TURK, P. 2000, Depoji pozne bronaste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. (Diss. at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
TURK, P. 2003, Late Bronze Age Lowland Settlement in Central Slovenia. – In: Diachronic Settlement Studies in the Metal Ages, 109–119, Højbjerg.TURK, P. and V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju (The Neolithic settlement in Dragomelj). – In: Guštin, 2005a, 65–78.
VASIČ, R. 2003, Die Nadeln im Zentralbalkan. – Prähistorische Bronzefunde XIII/11, München.
VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina (Kostel, prähistorische Siedlung). – Arheološki vestnik 47, 55–134.
VELUŠČEK, A. 2002 (ed.), Pobrežje IA in B. Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih. – Maribor.
VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj / Die Urnenfelderkultur in Nord-kroatien. – Zadar.
VRDOLJAK, S. 1994, Tipološka klasifikacija kasnobron-čanodobne keramike iz naselja Kalnik-Igrišče (SZ Hrvatska). –Opuscula Archaeologica 18, 7–81.
WAND-SAYER, G. 1985, Die jungbronzezeitlichen Grä-berfelder von Gladbeck, Herne und Recklinghausen. – Bodenaltertümer Westfalens 22. – Mainz.
ZURBRUCHEN, M. 2002, Steinzeitliche Werkzeugtech-nologie. – Experimentelle Archäologie, Bilanz 2001. –Archäologische Mitteilungen aus Nordwestdeutschland: Beiheft 8, 263–272. Oldenburg.
ŽIŽEK, T. 2005, Dolge njive pri Šikolah. (Diploma at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
