Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve na Grubljah pri Vipavi
Ključne besede:
rimska doba; Vipava; živalstvo; rim-skodobna živinoreja; prehrambne navadePovzetek
Ob raziskovanju sledov rimskodobne poselitve na Grubljah (Vipava) so bili izkopani 403 ostanki velikih sesalcev, od tega 108 taksonomsko določljivih. Skupno je bilo med njimi zastopanih najmanj pet vrst (tj. domače govedo z dobrima dvema tretjinama najdb, ovca in/ali koza, domači prašič, konj in jelen), morda pa tudi tur in zober. Biometrična analiza govejih kosti je pokazala na prisotnost ostankov velikih živali napredne “rimske” pasme tudi še v četrtem stoletju, tj. ob nastopu poznoan-tičnega obdobja. Prav tako je s podatki za rimskodobne primerke iz širše regije skladna plečna višina konja, kateremu je pripadala edina nepoškodovana dolga kost v celotnem gradivu (tj. stopalnica). Govedoreja, sicer osrednji vir mesa za lokalno prebivalstvo, je bila primarno domnevno usmerjena v izkoriščanje volov (in krav?) kot delovne živine. Največ 6,6-odstotni delež ostankov lovnih vrst priča o (količinsko) skromnem pomenu divjačine v lokalni prehrani.
Prenosi
Literatura
ALBARELLA, U. 2002, “Size matters”: how and why biometry is still important in zooarchaeology. – V: K. Dobney, T. O’Connor (ur.), Bones and the man, 51–62, Oxford.
ANDRIČ, M., B. TOŠKAN, J. DIRJEC in A. GASPARI 2012, Arheološki in okoljski zapis v sedimentu vodne kotanje iz začetka 1. stoletja n. št. na lokaciji NUK II (Emona). – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje pod-vodne kulturne dediščine v Sloveniji, 409–416, Ljubljana.
ARMITAGE, P. L. 1989, The use of animal bones as building material in post-medieval Britain. – V: D. Serjeantson, T. Waldron (ur.), Diet and crafts in towns. The evidence of animal remains from the Roman to the Post-Medieval periods,
BAR. British series 199, 147–160, Oxford.
BARTOSIEWICZ, L. 1999, Recent developments in archaeo-zoological research in Slovenia (Novi izsledki arheoloških raziskav v Sloveniji). – Arheološki vestnik 50, 311–322.
BARTOSIEWICZ, L. 2002, Dogs from the Ig pile dwell-ings in the National Museum of Slovenia. – Arheološki vestnik 53, 77–89.
BARTOSIEWICZ, L. 2008, Animal bones from excavations at Mrzlo Polje and Ivančna Gorica (Roman road). – V: D. Svoljšak et al., Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici, Arheo-logija na avtocestah Slovenije 5, 181–185, Ljubljana (http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/publikacije/85-drago-svoljsak-et-al-mrzlo-polje-pri-ivancni-gorici/).
BENECKE, N. 2005–2006, The Holocene distribution of European bison – the archaeozoological record. –Mu-nibe 57, 421–428.
BÖKÖNYI, S. 1974, History of domestic mammals in Central and Eastern Europe. – Budapest.
BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác-Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. – Budapest.
BÖKÖNYI, S. 1994, Analiza živalskih kosti / Die Tier-knochenfunde. – V: S. Gabrovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja / Stična I. Siedlungsausgrabungen, Katalogi in monografije 28, 190–213, Ljubljana.
BON, M., G. PICCOLI in B. SALA 1991, I giacimenti Quaternari di vertebrati fossili nell'Italia nord-orientale. – Memorie di Scienze Geologiche 43, 185–231.
BOSCHIN, F. in B. TOŠKAN 2012, Changes in cattle body size in Slovenia from the Iron Age to the Early Middle Age. – V: J. De Grossi Mazzorin, D. Saccà, C. Tozzi (ur.), 6º convegno nazionale di archeozoologia, Parco dell'Orecchiella, 21–24. 05. 2009, Atti del 6º convegno nazionale di archeozoologia, 393–395, Lecce.
BRATINA, P. in V. TRATNIK 2008, Vipava-telovadnica 2008. Poročilo o zaščitnem arheološkem izkopavanju na najdišču Vipava-arheološko najdišče Bela in Grublje (EŠD 12173), za objekt telovadnice. – Neobjavljeno poročilo / unpublished report; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
DRIESCH, von den A. 1976, A guide to the measurement of animal bones from archaeological sites. – Peabody Museum Bulletin 1, 1–136.
HIGHAM, C. F. W. 1967, Stock rearing as a cultural factor in Prehistoric Europe. – The Prehistoric Society 6, 84–106.
HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra, vrata med Sredo-zemljem in Srednjo Evropo / Ocra, the gateway between the Mediterranean and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17, Ljubljana.
LYMAN, R. L. 1999, Vertebrate taphonomy. – Cambridge.
MACKINNON, M. 2004, Production and consumption of animals in Roman Italy: integrating the zooarchaeological and textual evidence. – Journal of Roman Archaeology, Supplementary Series 54, 1–264.
MARTIN, T. 1987, Artunterschiede an den Langknochen groβer Artiodactyla des Jungpleistozäns Mitteleuropas. – Courier Forschungsinstitut Senckenberg 96, 1–124.
MAY, E. 1985, Widerristhöhe und Langenknochenmaβe bei Pferden – ein immer noch aktuelles Problem. – Zeitschrift für Säugetierkunde 50, 368–382.
MERLATTI, R. 2001, Il complesso protostorico della Grotta delle Ossa a San Canziano del Carso. – Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 101, 7–85.
PAYNE, S. 1973, Kill-off patterns in sheep and goats: the mandibles from Aşvan Kale. – Anatolian studies 23, 281–303.
PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava. Funde. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14, Ljubljana.
RAKOVEC, I. 1973, Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji (Über quartäre Säugetierfaunen Sloweniens [NW Jugoslawien]). – Arheološki vestnik 24, 217–270.
RIEDEL, A. 1977, I resti animali della Grotta delle Ossa (Škocjan). – Atti del Museo civico di Storia naturale, Trieste 30(2), 125–208.
RIEDEL , A. 1993, Tierknochenfunde aus den Ausgrabungen im Bereich des Schlosses von Udine (Friaul). – Aquileia Nostra 64, 70–106.
RIEDEL, A. 1994, Archaeozoological investigations in North-eastern Italy: the exploitation of animals since the Neolitihic. – Preistoria Alpina 30, 43–94.
SALA, B. 1986, Bison schoetensacki Freud. from Isernia la Pineta (early Mid-Pleistocene – Italy) and revision of the european species of bison. – Palaeontographia Italica 74, 113–170.
SILVER, A. 1972, The aging of domestic animals. – V: D. Brothwell, E. Higgs (ur.), Science in archaeology. A survey of progress and research, 293–302, London.
STALLIBRASS, S. 2000, Dead dogs, dead horses: site formation processes at Ribchester Roman fort. – V: P. Rowley-Conwy (ur.), Animal bones, human societies, 158–165, Oxford.
STOKES, P. 2000, A cut above the rest? Officers and man at South Shields Roman fort. – V: P. Rowley-Conwy (ur.), Animal bones, human societies, 145–151, Oxford, Oakville.
STORK, M. in A. von den DRIESCH 1987, Tierkno-chenfunde aus Invillino-Ibligo in Friaul/Italien. – V: V. Bierbrauer (ur.), Invillino-Ibligo in Friaul I. Text, Münchener Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 33, 453–484, München.
TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2004, Ostanki velikih sesalcev v Viktorjevem spodmolu / Remains of large mammals in Viktorjev spodmol. – V: I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Viktorjev spodmol and Mala Triglav-ca. Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, 135–167, Ljubljana.
TOŠKAN, B in J. DIRJEC 2011, Sesalska makrofavna / Mammalian Macrofauna. – V: Z. Modrijan, T. Milavec (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 303–388, Ljubljana.
TRATNIK, V. 2008, 111. Arheološko najdišče Bela in Grublje. – Varstvo spomenikov 45, Poročila, 206–207.
TRATNIK, V. 2012, Sledovi rimskodobne poselitve na Grubljah pri Vipavi (Traces of Roman settlement at Grublje near Vipava). – Arheološki vestnik 63, 105–138.
UERPMANN, H.-P. 1973, Animal bone finds and economic archaeology: a critical study of “osteoarchaeological” method. –World archaeology 4/3, 307–322.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
