Paleoekološki podatki o človekovem vplivu ob gozdni meji na planini Klek v Julijskih Alpah

Avtorji

  • Maja Andrič
  • Nataša Jaecks Vidic
  • Marija Ogrin
  • Jana Horvat

Ključne besede:

Slovenija, Klek, Pokljuka, palinologija, pedologija, arheologija, bronasta doba, uporaba pokrajine ob zgornji gozdni meji

Povzetek

Planina Klek sodi med najstarejša pašna področja na Pokljuki, v regiji pa so bila najdena tudi rimska, poznoantična in zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča. V tem članku predstavljamo rezultate palinoloških in pedoloških raziskav, ki kažejo na razmeroma zgoden vpliv človeka na okolje alpskih habitatov, kar je – morda že v bronasti dobi – povzročilo erozijo tal in spremembo v sestavi vegetacije. Pelod, značilen za travnike, pašnike in ruderalna območja se pojavi že po pribl. 4000 cal. BC, prva pelodna zrna žitaric pa nekoliko kasneje, verjetno v pozni prazgodovini, pred pribl. 500 cal. BC (točno starost je težko določiti).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDRIČ, M., A. Martinčič, B. Štular, F. Petek in T. Goslar 2010, Land-use changes in the Alps (Slovenia) in the 15th, 19th and 20th centuries AD: a comparative study of pollen record and historical data. – The Holocene 20/7, 1023–1037.

BIZJAK, J. 2004, Oskrbovalno zaledje železnodobnega in srednjeveškega Bleda v visokogorju Julijskih Alp. – V: Bled 1000 let, Blejski zbornik 2004, 131–134, Bled.

BENNETT, K. D. 1998, Documentation for PSIMPOLL 3.00 and PSCOMB 1.03: C programs for plotting pollen diagrams and analysisng pollen data. http://chrono.qub. ac.uk/psimpoll/psimpoll.html [zadnji dostop / accessed april. 2011].

BENNETT, K. D. in K. J. Willis 2002, Pollen. – V: J. P. Smol, H. J. Birks, W. M. Last (ur.), Tracking Environmental Changes Using Lake Sediments, Vol. 3. Terrestrial, Algal and Siliceous Indicators, 5–32, Dordrecht, Boston, London.

CALIB 5.0 Website. 2006. http://calib.qub.ac.uk/ [zadnji dostop / accessed april. 2011].

COHMAP Members 1988, Climatic changes of the last 18000 years: observations and model stimulations. – Science 241, 1043–1052.

CULIBERG, M. 2002, Pelodna analiza sedimenta iz jezera na Planini pri jezeru (Julijske Alpe, Slovenija) / Pollen analysis of sediments from the lake on Planina pri jezeru (Julian Alps, Slovenia). – Razprave 4. razreda SAZU 43/2, 95–107.

DAKSKOBLER, I., A. Seliškar in B. Vreš 2010, Posebnosti rastlinstva planine Klek na Pokljuki. – Proteus 72/6, 250–258.

DAVIDSON, D. A., S. Carter, B. Boag, D. Long, R. Tipping in A. Tyler 1999, Analysis of pollen in soils: processes of incorporation and redistribution of pollen in five soil profile types. – Soil biology and biochemistry 31, 643–653.

DIMBLEBY, G. W. 1985, The palynology of archaeological sites. – London.

Drescher-Schneider, R. 2010, Gletscherstände und bronzezeitliche Almnutzung in den Hohen Tauern und am Dachstein (Österreich). Ergebnisse palynologiscer Untersuchungen. – V: F. Mandl, H. Stadler (ur.). Archäologie in den Alpen. Alltag und Kult, Forschungsberichte der ANISA 3, Nearchos 19, 15–24, Haus im Ennstal.

GOBET, E., W. Tinner, P. A. Hochuli, J. F. N. van Leeuwen in B. Ammann 2003, Middle to Late Holocene vegetation history of the Upper Engadine (Swiss Alps): the role of man and fire. – Vegetation History and Archaeobotany 12, 143–163.

GROSJEAN, M., P. J. Suter, M. Trachsel in H. Wanner. 2007, Ice-born prehistoric finds in the Swiss Alps reflect Holocene glacier fluctuations. – Journal of Quaternary Science 22/3, 203–207.

HORVAT, J. 2002, Archäologische Zeugnisse im Slowenischen Alpengebiet. – V: T. Busset, L. Lorenzetti, J. Mathieu (ur.), Histoire des Alpes / Storia delle Alpi / Geschichte der Alpen. La culture matérielle – sources et problèmes / Die Sachkultur – Quellen und Probleme, 117–133, Zürich.

HORVAT, J. 2006, Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju. – V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah, 21–40, Ljubljana.

HORVAT, J. 2010, The archaeology of Velika planina. – V: F. Mandl, H. Stadler (ur.), Archäologie in den Alpen. Alltag und Kult, Forschungsberichte der ANISA 3, Nearchos 19, 89–100, Haus im Ennstal.

ISO 10390, 1994, Soil Quality – Determination of pH. 5 p.

ISO 11464, 1994, Soil Quality – Pretreatment of samples for physico-chemical analysis. 9 p.

ISO 11277, 1998, Soil Quality – Determination of particle size distribution in mineral soil material – Method by sieving and sedimentation. 30 p.

KOS, M. 1960, O nekaterih planinah v Bohinju in okolici Bleda. – Geografski vestnik 32, 131–139.

MELIK, A. 1950, Planine v Julijskih Alpah. – Ljubljana.

MOHORIČ, I. 1969, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. – Ljubljana, 1969.

MOORE, P. D., J. A. Webb in M. E. Collinson 1991, Pollen analysis. – Oxford.

NOVAK, V. 1970, Planinska paša. – V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog 1, 352–360, Ljubljana.

OGRIN, D. 1996, Podnebni tipi v Sloveniji. – Geografski vestnik 68, 39–56.

OGRIN, M. 2006. Arheološke raziskave v Julijskih Alpah (Bohinj in Blejski kot). V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah, 96–110, Ljubljana.

OGRIN, M. 2010. High altitude archaeological sites in the Bohinj region. – V: F. Mandl, H. Stadler (ur.), Archäologie in den Alpen. Alltag und Kult, Forschungsberichte der ANISA 3, Nearchos 19, 199–208, Haus im Ennstal.

PETEK, F. 2005. Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. – Ljubljana.

Pleterski

PLETERSKI, A. 1986, Župa Bled. Nastanek, razvoj in prežitki. – Ljubljana.

PSIMPOLL Website 2006, http://chrono.qub.ac.uk/psimpoll/ psimpoll.html [zadnji dostop / accessed april. 2011].

REILLE, M. 1992, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique du Nord. Laboratoire de Botanique Historique et Palynologie. – Marseille.

REILLE, M. 1995, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique du Nord (Supplement). Laboratoire de Botanique Historique et Palynologie. – Marseille.

REIMER, P. J., M. G. L. Baillie et al. 2004, INTCAL04 terrestrial radiocarbon age calibration, 0-26 cal kyr BP. – Radiocarbon 46, 1029–1058.

STOCKMARR, J. 1971, Tablets with spores used in absolute pollen analysis. – Pollen et spores 13, 615–621.

STUIVER, M. in P. Reimer 1993, Extended 14C database and revised CALIB radiocarbon calibration program. – Radiocarbon 35, 215–230.

ŠERCELJ, A. 1961, Razvoj in propad gozda v dolini Triglavskih jezer. – Gozdarski vestnik 19/7–8, 201–208.

ŠERCELJ, A. 1965, Paleofloristična raziskovanja v Triglavskem pogorju. – Razprave 4. razreda SAZU 8, 471–498.

ŠERCELJ, A. 1971, Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji. – Razprave 4. razreda SAZU 14/9, 267–294.

ŠTULAR, B. 2006, Prostor blejskih planin v srednjem veku (Raum der Bleder Almen im Mittelalter). – V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah, 230–241, Ljubljana.

TELFORD, R. J., E. HEEGAARD in H. J. B. BIRKS 2004, The intercept is a poor estimate of a calibrated radiocarbon age. – The Holocene 14/2, 296–298.

TINNER, W., A. F. LOTTER, B. AMMANN, M. CONDERA, P. HUBSCHMID, J. F. N. van LEEUWEN in M. WEHRLI 2003, Climatic change and contemporaneous land-use phases north and south of the Alps 2300 BC to 800 AD. – Quaternary Science Reviews 22, 1447–1460.

VAN MOURIK, J. M. 1999, The use of micromorphology in soil pollen analysis. The interpretation of the pollen content of slope deposits in Galicia, Spain. – Catena 35, 239–257.

WEBB, T. III. in J. E. Kutzbach 1998, An introduction to late quaternary climates: data synthesis and model experiments. – Quaternary Science Reviews 17, 465–471.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Kako citirati

Andrič, M., Jaecks Vidic, N., Ogrin, M., & Horvat, J. (2011). Paleoekološki podatki o človekovem vplivu ob gozdni meji na planini Klek v Julijskih Alpah. Arheološki Vestnik, 62. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7937

Številka

Letn. 62 (2011): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Rimska doba

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki