Starejšeželeznodobno grobišče Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini
Ključne besede:
Slovenija, Bela krajina, Veliki Nerajec, Dragatuš, Pusti Gradac, starejša železna doba, grobišče, gomile, arhivski viriPovzetek
V članku so predstavljeni izsledki arhivske raziskave starejšeželeznodobnega grobišča Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini, ki ga je v letih 1900, 1901 in 1903 izkopal Jernej Pečnik, najdbe vseh treh izkopavanj pa poslal v Naravoslovni muzej na Dunaju. Ponovna revizija arhivskih virov in najdb je pokazala, da je prišlo pri inventarizaciji t. i. velike gomile (izkopane leta 1900) in tridesetih grobov (izkopanih leta 1903) do napake. Najdbe iz obeh izkopavanj so bile namreč pomotoma zamešane in v celoti pripisane veliki gomili, Pečnikova tretja izkopavanja leta 1903 pa so bila do sedaj v strokovni literaturi povsem spregledana.
Prenosi
Literatura
BALEN-LETUNIĆ, D. 1986, Revizijska iskopavanja tumula starijeg željeznog doba u Dugoj Gori. – V: Arheološkaistraživanja na karlovačkom i sisačkom području. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 10, 45–58. Balen-Letunić, D. 1987, Prehistorijski nalazi s gradine Kiringrad. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, ser. 3/20, 1–30.
BARTH, F. E. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – Antiquitas 3/5. Bianchin Citton, E. 1984, Il bronzo finale. – V: Il Veneto nell'antichità. Preistoria e protostoria 2, 617–630, Verona.
BIANCO, S., A. BOTTINI, A. PONTRANDOLFO, A. RUSSO TAGLIENTE in E. SETARI (ur.) 1996, Greci, Enotri e Lucani nella Basilicata meridionale. – Napoli.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2010, Željezno doba na Kvarneru. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
BOŽIČ, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi / Zur latènezeitlichen Bevölkerung an Krka und Kolpa. – Arheološki vestnik 52, 181–198.
BRICELJ, M. 2003, Žarno grobišče s Kapiteljske njive v Novem mestu. – Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
CARANCINI, G. L. 1975, Gli spilloni nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde 13/2.
CASSOLA GUIDA, P. in C. Balista 2007, Gradisca di Spilimbergo (Pordenone). Indagini di scavo in un castelliere protostorico 1987-1992. – Studi e ricerche di protostoria mediterranea 7.
CHIECO BIANCHI, A. M. in L. CALZAVARA CAPUIS 1985, Este 1, Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi e Casa Alfonsi. – Monumenti Antichi 2.
COURTOIS, J. C., J. LAGARCE in E. LAGARCE 1986, Enkomi et le bronze récent à Chypre. – Nicosia.
ČUČKOVIĆ, L. 2004, Kolapijani. – V: D. Balen-Letunić et al. (ur.), Ratnici na razmeđu istoka i zapada. Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of East and West. The Early Iron Age in continental Croatia, 174–209, Zagreb.
DEMAKOPOULOU, K. (ur.) 1988, The Mycenaean World. Five Centuries of Early Greek Culture 1600-1100 BC. – Athens.
DE MIN, M. in E. GERHARDINGHER 1986, Frattesina di Fratta Polesine. L´abitato protostorico. – V: L'Antico Polesine. Testimonianze archeologiche e paleoambientali 2, 117–142, Padova.
DIETZ, U. L. 1998, Spätbronze- und früheisenzeitliche Trensen im Nordschwarzmeergebiet und im Nordkaukasus. – Prähistorische Bronzefunde 16/5.
DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik. – Schild von Steier. Beiheft 1.
DOBIAT, C. 1987, Perlen mit konzentrischen Ringen. – V: C. Dobiat, H. Matthäus, B. Raftery, J. Herdenson (ur.), Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit 2 nach Unterlagen von Th. E. Haevernick, Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 9, 15–38.
DONDER, H. 1980, Zaumzeug in Griechenland und Cypern. – Prähistorische Bronzefunde 16/3.
Drechsler-Bižić, R. 1983, Japodska kulturna grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba, Jadransko - zapadnobalkanska regija, 374–389, Sarajevo.
DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo / Die vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb von Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26.
DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju. – Arheološki vestnik 24, 544–591.
DULAR, J. 1976, Rimski grobovi z Borštka v Metliki. – Arheološki vestnik 25, 353–369.
DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije 16.
DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku pri Metliki. – Arheološki vestnik 30, 65–100.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji / Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien. – Dela 1. razreda SAZU 23.
DULAR, J. 1983, Gomilno grobišče v Loki pri Črnomlju. – Arheološki vestnik 34, 219–244.
DULAR, J. 1985, Arheološka topografija Slovenije. Topografsko področje 11 (Bela krajina). – Ljubljana.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6.
DULAR J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1.
DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – Economy – Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12.
EIBNER, A. 2001, Der Donau-Drave-Save-Raum im Spiegel gegenseitiger Einflußnahme und Kommunikation in der frühen Eisenzeit. Zentralorte entlang der “Argonautenstraße”. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 78, 181–191.
ELES MASI, P. von 1986, Le fibule dell'Italia settentrionale. – Prähistorische Bronzefunde 14/5. zu Erbach, M. 1985, Die spätbronze- und urnenfelderzeitlichen Funde aus Linz und Oberösterreich. – Linzer Archäologische Forschungen 14.
FRELIH, M. 1992, La Grotta delle Mosche (Mušja jama) presso Škocjan (San Canziano) sul Carso ed il suo ruolo di ambiente di culto quale punto d’incontro delle culture del tardo Bronzo dell’Italia peninsulare,dei Balcani, dell’Europa centrale e dell’area Egea. – Atti della Società per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 6, 73–104.
GABROVEC, S. 1956, Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem Mestu, Brežicah in Metliki. – Novo mesto.
GABROVEC, S. 1960, Prazgodovinski Bled. – Dela 1. razreda SAZU 12.
GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura v Sloveniji. – Arheološki vestnik 15–16, 21–63.
GABROVEC, S. 1966, Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48.
GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta. – Arheološki vestnik 19, 157–188.
GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule. Doprinos k problematiki začetka železne dobe na Balkanu in v jugovzhodnih Alpah. – Godišnjak 8, Centar za balkanološka ispitivanja 6, 5–65.
GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. – Arheološki vestnik 24, 338–384.
GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 25–178, Sarajevo.
GABROVEC, S. 1990, Prazgodovinska podoba Slovenije. O kontinuiteti naseljevanja slovenskega prostora. – Traditiones 19, 17–33.
GABROVEC, s. 1999, 50 Jahre Archäologie der älteren Eisenzeit in Slowenien / 50 let arheologije starejše železne dobe v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 145–188.
GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ in B. TERŽAN 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog / Stična II/1. Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog. – Katalogi in monografije 37.
GLEIRSCHER, P. 2006, Urnenfelderzeitliche Grabhügel und Siedlungen der älteren Hallstattkultur in der Steiermark. Zum Beginn der Hallstattkultur im Südostalpenraum. – Arheološki vestnik 57, 85–95.
GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki. – Arheološki vestnik 55, 111–207.
GUGGISBERG, M. A. 1996, Frühgriechische Tierkeramik. Zur Entwicklung und Bedeutung der Tiergefäße und der hohen Tierfiguren in der späten Bronze- und frühen Eisenzeit (ca. 1600-700 v. Chr.). – Mainz. Guštin, M. 1973, Kronologija notranjske skupine. – Arheološki vestnik 24, 461–506.
GUŠTIN, M. 1974, Mahaire. Doprinos k povezavam Picena, Slovenije in Srednjega Podonavja v 7. stol. pr. n.
št. – Situla 14–15, 77–94.
GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice, knjiga 3.
GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. – Katalogi in monografije 17.
GUŠTIN, M. in T. KNIFIC 1973, Halštatske in antične najdbe iz Javora. – Arheološki vestnik 24, 831–847.
GUŠTIN, M. in A. PRELOŽNIK 2005, Sajevce. Železnodobno gomilno grobišče ob Krki (Sajevce. An Iron Age barrow cemetery at the Krka River). – Arheološki vestnik 56, 113–168.
HAEVERNICK, T. E. 1959, Beiträge zur Geschichte des antiken Glases 1. Zu den Glasbügelfibeln. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 6, 57–63.
HASE, F. W. von 1969, Die Trensen der Früheisenzeit in Italien. – Prähistorische Bronzefunde 16/1.
JERIN, B. 2001, Čolničaste fibule v Sloveniji. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Karageorghis, V. 1993, The Coroplastic Art of Ancient Cyprus 2, Late Cypriote II – Cypro-Geometric III. – Nicosia.
KNEZ, T. 1960–1961, Zorenci. – Varstvo spomenikov 8, 193.
KNEZ, T. 1984, Žarno grobišče v Novem mestu. Začasno poročilo o raziskovanju v letu 1982. – Arheološki vestnik 35, 119–133.
KNEZ, T. 1993, Novo mesto 3, Kapiteljska njiva. Knežja gomila (Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Fürstengrabhügel). – Carniola Archaeologica 3.
Kossack, G. 1998, On the Origins of the Scytho-Iranian Animal Style. – V: B. Hänsel, A. F. Harding (ur.), Towards Translating the Past. Georg Kossack. Selected Studies in Archaeology. Ten Essays Written from the Year 1974 to 1997, 39–96, Rahden, Westf.
KRIŽ, B. 1995, Novo mesto pred Iliri (Novo mesto vor den Illyrern). – Novo mesto.
KRIŽ, B. in P. STIPANČIĆ 2003, Katalog razstavljenih predmetov. – V: B. Križ, P. Turk, Steklo in jantar Novega mesta, 88–104, Novo mesto.
KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ in A. ŠKEDELJ PETRIČ 2009, Arheološka podoba Dolenjske. Katalog stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja Novo mesto / The archaeological image of Dolenjska. Catalogue of the permanent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej Novo mesto. – Dolenjski muzej, Novo mesto.
KROMERr, K. 1959, Das Gräberfeld von Hallstatt. – Firenze.
KUKOČ, S. 1994–1995, Antropomorfni privjesak tipa Prozor. – Diadora 16–17, 51–80.
KUŠLJAN, I. 1968, Spomini. – V: I. Pirkovič, Crucium. Rimska poštna postaja med Emono in Neviodunumom / Crucium. Die römische Poststation zwischen Emona und Neviodunum, Situla 10, 103–119.
Leighton, R. 1999, Sicily before history: an archaeological survey from the Paleolithic to the Iron Age. – Duckworth, London.
LOŽAR, R. 1934, Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklenburg. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 15, 5–91.
MAHR, A. 1934, Catalogue. – V: A. Mahr (ur.), Prehistoric Grave Material from Carniola excavated in 1905–1914 by H. H. the Late Duchess Paul Friedrich of Mecklenburg, 73–131, New York.
MASON, P. 1999, The road to south. The role of Bela krajina in the long-distance exchange networks between the Adriatic and the Eastern Alps in the early 1st millennium BC in the light of recent settlement excavation. – V: E. JEREM, I. Poroszlai (ur.), Archaeology of the Bronze and Iron Age. Experimental archaeology, environmental archaeology, archaeological parks. Proceedings of the International Archaeological Conference, Százhalombatta, 3-7 October 1996, Archaeolingua, 143–155, Budapest.
MASON, P. 2008, Arheološka podoba Črnomlja. – V: J. Weiss (ur.), Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta, 49–69, Črnomelj.
MASON, P. in M. BRICELJ 2000–2004, 61. Dragatuš – arheološko najdišče Ržišče. – Varstvo spomenikov. Poročila 39–41, 41–42.
MASON, P. in M. NOVŠAK 2000, Mali Nerajec – Gradinje (trasa telekomunikacijskega omrežja KKO Dragatuš II). Arheološke raziskave 2000. – Poročilo, Arhej d.o.o., Sevnica.
MASON, P. in I. PINTER 1999–2001, 45. Dragatuš, Veliki Nerajec, Mali Nerajec, Suhor. – Varstvo spomenikov. Poročila 38, 23–24.
MASON, P., S. TOMAŽIČ in M. NOVŠAK 2000–2004, 160. Mali Nerajec. – Varstvo spomenikov. Poročila 39–41, 95–96. Metzner-Nebelsick, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23.
MIZZAN, S. 1994, Due corredi della necropoli di Brežec recentemente ritrovati. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte 16, 105–114.
MüLLNER, A. 1909, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. – Wien, Leipzig.
OGRIN, M. 1998, Trortasta fibula v Sloveniji. – Arheološki vestnik 49, 101–132.
PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6.
PALAVESTRA, A. 1993, Praistorijski ćilibar na centralnom i zapadnom Balkanu (Prehistoric Amber in Central and Western Balkans). – Srpska akademija nauka i umetnosti, Balkanološki institut, Posebna izdanja 52, Beograd. Pare, C. F. E. 1992, Wagon and Wagon-Graves of the Early Iron Age in Central Europe. – Oxford University Committee for Archaeology, Monograph 53, Oxford.
PARZINGER, H. 1988, Chronologie des Späthallstatt- und Frühlatène-Zeit. Studien zu Fundgruppen zwischen Mosel und Save. – Quellen und Forschungen zur prähistorischen und provinzialrömischen Archäologie 4.
PARZINGER, H. 1988–1989, Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič. – Arheološki vestnik 39–40, 529–635.
PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 27–45, 125–142, 185–196.
PERONI, R., G. L. CARANCINI, P. Coretti Irdi, L. Ponzi Bonomi, A. Rallo in F. R. Serra RidgWay 1975, Studi sulla cronologia delle civiltà di Este e Golasecca. – Firenze. PolizZotti Greis, G. 2006, A Noble Pursuit. The Duchess of Mecklenburg Collection from Iron Age Slovenia. – Cambridge, Mass.
PRELOŽNIK, A. 2007, Japodska princesa z Libne? Ženska knežja oprava iz Špilerjeve gomile 2 na Libni. – V: M. Blečić et al. (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 505–517.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. – Razprave 1. razreda SAZU 13/2, Ljubljana.
RAMŠAK, A. 2008, Škofjeloško ozemlje v bronasti in železni dobi. – Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
ŘIHOVSKY, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostalpengebiet. Von den mittleren Bronzezeit bis zur älteren Eisenzeit. – Prähistorische Bronzefunde 13/5.
RUARO LOSERI, L., G. STEFFÉ DE PIERO, S.VITRI in G.
RIGHI 1977, La necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896-1900. – Monografie di Preistoria 1, Trieste.
RUTAR, S. 1901, Fundbericht aus Krain vom Jahre 1900. – Mittheilungen der k.k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale 27, 170.
RUTAR, S. 1902, Krain. – Sitzungsberichte der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 32, 43.
SAKARA SUČEVIĆ, M. 2007a, Konjički na kolesih. Izvor, namembnost in simbolika. – V: M. Blečić et al. (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 753–757.
SAKARA SUČEVIĆ, M. 2007b, Il motivo dei cavallini nelle culture nordadriatiche. – V: M. Guštin, P. Ettel, M. Buora (ur.), Piceni ed Europa. Atti del convegno, Archeologia di frontiera 6, Annales Mediterranea, 67–74.
SHAW, M. C. 2000, The Sculpture from Sanctuary. – V: J. W. Shaw, M. C. Shaw, Kommos: an excavation on the south coast of Crete vol. 4: the Greek Sanctuary, 135–209, Princeton.
SPITZER, G. 1956, Dragatusch und das Problem der Urnenfelderkultur in Krain. – Doktorska disertacija, Philosophische Fakultät der Universität Wien, Wien.
SPITZER, G. 1973, Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš. – Arheološki vestnik 24, 780–811.
STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice, knjiga 2. Svoljšak, D. in A. Pogačnik 2001, Tolmin, prazgodovinsko grobišče I. Katalog / Tolmin, the prehistoric cemetery I. Catalogue. – Katalogi in monografije 34.
SZOMBATHY, J. 1901, Grabungen in Krain. – Sitzungsberichte der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 31, 32.
ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia I. – Katalogi in monografije 29, 29–127.
ŠKOBERNE, Ž. 1999, Budinjak, kneževski tumul. – Zagreb.
ŠKOBERNE, Ž. 2003, Nalaz neuobičajene višeglave igle s budinjačke nekropole. – Opuscula Archaeologica 27, 199–210.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2008, Pusti Gradac v starohalštatskem obdobju. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
ŠMID, W. 1909, Die Bronzezeit in Krain. – Carniola 2, 112–139.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1998, Auswirkungen des skythisch-geprägten Kulturkreises auf die hallstattzeitlichen Kulturgruppen Pannoniens und des Ostalpenraumes. – V: Das Karpatenbecken und die osteuropäische Steppe. Nomadenbewegungen und Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000-500 v. Chr.), Südosteuropa-Schriften 20 / Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 12, 511–560.
TERŽAN, B. 2002, Kronološki oris / Chronological outline. – V: D. Svoljšak, A. Pogačnik (ur.), Tolmin, prazgodovinsko grobišče II. Razprave / Tolmin, the Prehistoric Cemetery II. Treatises. – Katalogi in monografije 35, 85–102.
TERŽAN, B. 2007, Cultural connections between Caput Adriae and the Aegean in the Late Bronze and Early Iron Age. – V: I. Galanaki, H. Tomas, Y. Galanakis, R. Laffineur (ur.), Between the Aegean and Baltic Seas. Prehistory across borders, Aegaeum 27, 157–165, Zagreb.
TERŽAN, B. 2008, Stiške skice / Stična-Skizzen. – V: S. Gabrovec, B. Teržan (ur.), Stična II/2, Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Katalogi in monografije 38, 189–325.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ-OREL 1984, Most na Soči (S. Lucia) 2. – Katalogi in monografije 23/2.
TERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine. – Arheološki vestnik 24, 416–460.
TOMEDI, G. 2002, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög. – Archaeolingua 14, Budapest.
TURK, P. in I. MURGELJ 2008, Ponovno najdeni apulski kraterji iz Stične / Die wiederaufgefundenen apulischen Kratere aus Stična. – V: S. Gabrovec, B. Teržan (ur.), Stična II/2, Gomile starejše železne dobe. Razprave / Stična II/2, Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Katalogi in monografije 38, 159–172.
URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu. – Katalogi in monografije 11.
VALVASOR, J. V. 1679, Topographia archiducatus Carnioliae modernae [Slikovno gradivo] – Ljubljana. Vinski-Gasparini, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. – Monografije 1, Zadar.
Vogt, E. 1934, The Cemetery of Vinica (Weinitz), Carniola. – V: A. Mahr (ur.), Prehistoric Grave Material from Carniola excavated in 1905–1914 by H. H. the Late Duchess Paul Friedrich of Mecklenburg, 47–56, New York.
VULPE, A. 1986, Zur Entstehung der geto-dakischen Zivilisation. Die Basarabikultur. – Dacia 30/1–2, 49–89.
VULPE, A. 1990, Die Kurzschwerter, Dolche und Streitmesser der Hallstattzeit in Rumänien. – Prähistorische Bronzefunde 6/9. Wells, 1981, The Emergence of an Iron Age Economy. The Mecklenburg Grave Groups from Hallstatt and Stična. – American School of Prehistoric Research, Bulletin 33.
WOYTOWITSCH, E. 1978, Die Wagen der Bronze- und frühen Eisenzeit in Italien. – Prähistorische Bronzefunde 17/1.
YNTEMA, D. 1990, The matt-painted pottery of southern Italy. A general survey of the matt-painted pottery styles of southern Italy during the final Bronze Age and the Iron Age. – Lecce.
ŽUPANIČ, N. 1933, Prazgodovinske topilnice železa na hribu Kučarju na Belokranjskem. – Etnolog 5–6, 359–360.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
