Arheološke najdbe iz Ciganske jame na Kočevskem iz obdobja po ledeni dobi
Ključne besede:
Slovenija, Ciganska jama, sistem Željnskih jam, keramika, savska skupina, lasinjska kultura, horizont keramike z brazdastim vrezomPovzetek
V prispevku večji del predstavljamo holocenske arheološke najdbe iz Ciganske jame, najpomembnejše gravettienske postaje na Slovenskem, ki je del sistema vodno aktivnih Željnskih jam. Med najdbami prevladuje keramika. Razvrstili smo jo na prazgodovinsko, ki je predmet detajlne obravnave, in na keramiko iz zgodovinskih obdobij. Analiza kaže, da je Ciganska jama služila kot občasno zatočišče človeku tudi v treh obdobjih mlajše prazgodovine: v času savske skupine, v obdobju lasinjske kulture in v obdobju horizonta keramike z brazdastim vrezom (HKBV). V rovu pri Stranski jami (del sistema Želnjskih jam) pa je bila morda tudi nekropola, grob oz. sakralni prostor, katere starosti, čeprav najdbe kažejo na neoeneolitik, brez radiometričnega datiranja fragmenta človeške lobanje ni mogoče podrobneje opredeliti.Prenosi
Literatura
BALEN, J. 2008, Apsolutni datumi sa zaštitnih istraživanja na prostoru Slavonije kao prilog poznavanju kronologije srednjeg eneolitika. – Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 41, 17–35.
BONSALL, C., M. HORVAT, K. McSWEENEY, M. MASSON, T. F. G. HIGHAM, C. PICKARD in G. T. COOK 2007, Chronological and dietary aspects of the human burials from Ajdovska Cave, Slovenia. – Radiocarbon 49/2, 727–740.
BRODAR, M. 1964–1965, Poročilo o paleolitskih poskusnih izkopavanjih. – Arheološki vestnik 15–16, 167–174.
BRODAR, M. 1974, Ciganska jama pri Željnah. – Varstvo spomenikov 17–19/1, 180–181.
BRODAR, M. 1991, Paleolitik Ciganske jame pri Željnah. – Arheološki vestnik 42, 23–64.
BRODAR, M. 2009, Stara kamena doba v Sloveniji / Altsteinzeit in Slowenien. – Ljubljana.
BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 95–109.
ČUFAR, K., B. KROMER, T. TOLAR in A. VELUŠČEK 2010, Dating of 4th millenium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. – Journal of Archaeological Science 37, 2031–2039.
DIMITRIJEVIĆ, S. 1980, Zur Frage der Retz-Gajary-Kultur in Nordjugoslawien und ihrer Stellung im pannonischen Raum. – Bericht der Römisch-Germanischen Kommission 61, 15–90.
DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini (Befestigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und in der Temeniška dolina). – Arheološki vestnik 42, 65–198.
GABROVEC, S. 1965, Ciganska jama pri Željnah. – Varstvo spomenikov 10, 191.
GUŠTIN, M. 2005a, Savska skupina lengyelske kulture / The Sava group of the Lengyel culture. – V: Guštin 2005b, 7–22.
GUŠTIN, M. 2005b (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture. – Annales Mediterranea, Koper.
HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu – II (Der Pfahlbau am Resnik-Kanal - II). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145–169.
HÜLS, M. 2009, Results of radiocarbon dating of samples
KIA 21324 and KIA 21325. – V: I. Šavel, Pod Kotom – jug pri Krogu I/II, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, 137–138, Ljubljana.http://www.zvkds.si/media/publications/007_Pod_Kotom-jug_pri_Krogu.pdf. JAMNIK, P. 1997, 67 - Kočevje, Željne jame. – Varstvo spomenikov 36, 160.
JAMNIK, P., P. LEBEN-SELJAK, J. BIZJAK in B. HORVAT 2002, Koblarska jama na Kočevskem – prazgodovinsko grobišče in kultni prostor. Antropološka analiza skeletnih ostankov z opisom pridatkov (Koblarska Cave near Kočevje - a prehistoric cemetery and cult area. Anthropological analysis of the skeletal remains with a description of the grave goods). – Arheološki vestnik 53, 31–49.
KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko naselje v Zagoncah. – V: Tomaž 2006, 109–112.
KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 25–46.
KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. leta (Bericht über die Forschungen in der Ajdovska-Höhle im J. 1967). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 170–209.
LEBEN, F. 1969, Arheološka podoba dolenjskih jam. – Naše jame 11, 25–40.
LEBEN, F. 1979, Progress and achievements of thirty years of research into early prehistory in Slovenia. – Arheološki vestnik 30, 29–40.
PARZINGER, H. 1993, Studien zur Chronologie und Kulturgeschichte der Jungstein-, Kupfer- und Frühbronzezeit zwischen Karpaten und Mittlerem Taurus. – RömischGermaniche Forschungen 52.
PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju (Prehistoric hilltop settlements in the Posavje Hills). – Arheološki vestnik 58, 65–120.
SIMONIČ, I. 1939, Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja. – V: Kočevski zbornik, 7–43, Ljubljana.
STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. – V: Tomaž 2006, 195–201.
TEŽAK-GREGL, T. 2005, Ozalj-Stari grad, neolitička naseobina. – V: Guštin 2005b, 155–162.
TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische Funde aus Čatež-Sredno polje. – V: Tomaž 2006, 229–234.
TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Neolitske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: Tomaž 2006, 175–194.
TOMAŽ, A. 2005, Čatež-Sredno polje. Analiza neolitske keramike iz objektov 055 in 093 (Čatež-Sredno polje. Analysis of neolithic pottery from pits 055 and 093). – V: Guštin 2005b, 113–129.
TOMAŽ, A. 2006 (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age Cultures between the Sava and the Danube. – Annales Mediterranea, Koper.
TOŠKAN, B. 2011, Živalski ostanki / Animal remains. – V: Velušček 2011d, 265–281.
TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju (The neolithic settlement in Dragomelj). – V: Guštin 2005b, 65–79.
VELUŠČEK, A. 2004a, Hočevarica in horizont keramike z brazdastim vrezom (HKBV) v osrednji Sloveniji in sosednjih pokrajinah / Hočevarica and the pottery with furrowed incisions horizon (HKBV) in central Slovenia and neighboring regions. – V: Velušček 2004d, 231–262.
VELUŠČEK, A. 2004b, Hočevarica: keramične najdbe / Hočevarica: pottery. – V: Velušček 2004d, 169–212.
VELUŠČEK, A. 2004c, Interpretacija rezultatov absolutnega datiranja Hočevarice in absolutno datiranje horizonta keramike z brazdastim vrezom (HKBV) v Sloveniji / Interpretation of the results of absolute dating at Hočevarica and of the horizon of pottery with furrowed incisions (HKBV) in Slovenia. – V: Velušček 2004d, 290–295.
VELUŠČEK, A. 2004d (ur.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8.
VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop - sondiranje, arheološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev (Resnikov prekop - sample trenching, archaeological finds, cultural and chronological classification). – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 19–85.
VELUŠČEK, A. 2011a, Spaha nad Brezovico pri Predgradu skozi čas – prazgodovinska poselitvena točka in njen pomen / Spaha above Brezovica pri Predgradu through time – prehistoric settlement point and its meaning. – V: Velušček 2011d, 9–32.
VELUŠČEK, A. 2011b, Spaha: predstavitev in tipologija arheoloških najdb / Spaha: presentation and typology of archaeological finds. – V: Velušček 2011d, 105–201.
VELUŠČEK, A. 2011c, Spaha in kronologija osrednje- in južnoslovenskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika / Spaha and chronology of central and south Slovenian Neolithic and Early Eneolithic. – V: Velušček 2011d, 201–243.
VELUŠČEK, A. 2011d (ur.), Spaha. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22.
ŽIŽEK, I. 2006, Eneolitska naselbina Hardek. – V: Tomaž 2006, 129–140.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
