Stebrni nagrobni spomenik iz Emone
Ključne besede:
rimska doba, bronasta celopostavna plastika, togatus, nagrobni spomenik, Säulenmonument, Slovenija, EmonaPovzetek
V članku obravnavamo pozlačen bronast portretni kip v togi in druge ob njem najdene dele spomenika, tj. marmorni podstavek in marmorni korintski kapitel, ki so jih l. 1836 izkopali v Ljubljani. Iz arhivskih virov izhaja, da so bili najdeni v severozahodnem vogalu izkopnega polja za stavbo Kazine, tj. na območju začetka severnega emonskega grobišča, tik ob glavni cesti. Stilne značilnosti kipa in kapitela kažejo na datacijo v prvo pol. 2. stoletja. Na kipu, podstavku in kapitelu so ohranjene železne opore, zatiči in svinčene zalivke, ki jasno kažejo, da je bil kip prvotno pritrjen na podstavek in ta na kapitel, pod katerim je bil steber. Zadnji je omenjen v poročilu o izkopavanjih, vendar danes ni več ohranjen. Doslej poznani rimski portretni spomeniki na stebrih so v dobi principata omejeni na obeležja cesarjem ter povezani s čaščenjem cesarjev po smrti: označujejo mesto njihove upepelitve, so spomeniki njihovi apoteozi in lahko tudi nagrobni spomeniki, v dveh primerih pa obenem tudi slavnostni obeležji zmage. Domnevamo, da so emonski kip, podstavek in kapitel sestavni deli zaenkrat edinstvenega primera osebi izven cesarske družine postavljenega nagrobnega spomenika s stebrom in celopostavno soho na vrhu. Morda je bilo takih spomenikov več, vendar se niso ohranili oziroma so ohranjeni le njihovi deli, ki niso prepoznani kot ostanki stebrnih spomenikov.
Prenosi
Literatura
BOTT, K., F. WILLER, S. WILLER 2012, Goldene Zeiten am Limes. – Spektrum der Wissenschaft 2012/december, 70–75.
BUČIČ, V. et al. 1971, Nekaj dragocenosti iz zbirk Narodnega muzeja. – Argo 10/1, 85–159.
CAMBI, N. 1977, Jugoslawien. – In / V: B. Brenk, Spätantike und frühes Christentum, Propyläen Kunstgeschichte, Supplementband 1, 301–310.
CAMBI, N. 1990, “Emonski meščan” i vrijeme njegova nastanka (Der “Bürger von Emona” in seine Endstehungszeit). – Arheološki vestnik 41, 283–296.
DEPEYROT G. 2007, Optimo principi. Iconographie, monnai et propagande sous Trajan. I. La colonne Trajane. – Collection Moneta 68, Wetteren.
DESCHMANN, K. 1888, Führer durch das landes-Museum Rudolfinum in Laibach. – Laibach.
ERTEL, K. 1991, Römische Arhitektur in Carnuntum. – Der römische Limes in Österreich 38.
FORMIGLI, E. 1995, Tecnica e cronologia dei grandi bronzi antichi. – In / V: S. T. A. M. Mols, A. M. Gerhartl-Witteveen, H. Kars, A. Koster, W. J. Th. Peters, W. J. H. Willems (eds. / ur.), Acta of the 12th International Congress on Ancient Bronzes, Nijmegen 1992, 149–157, Nijmegen.
FORMIGLI, E., A. SALCUNI 2011, Esame complessivo. – In / V: A. Salcuni, E. Formigli, Grandi bronzi romani dall'Italia settentrionale, Frankfurter Archäologische Schriften 17, 105–116.
FREYER, H. 1851, Historische Notizen. – Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 1851, 26–28.
GOETTE, H. M. 1988, Mulleus – embas – calceus. Ikonografische Studien zu römischem Schuhwerk. – Jahrbuch des Deutschen archäologischen Instituts 103, 401–464.
GOETTE, H. M. 1990, Studien zu römischen Togadarstellungen. – Mainz am Rhein.
HEMINGWAY, S., E. MILLEKER, R. E. STONE 2002, The Early Imperial bronze statue of a boy in the Metropolitan Museum. – In / V: I bronzi antichi: Produzione e technologia. Atti del XV Congresso Internazionale sui Bronzi Antichi, Grado-Aquileia, 22-26 maggio 2001, 200–207, Montagnac.
ISTENIČ, J. 2006a, Podobe odličnikov. – In / V: T. Nabergoj (ed. / ur.), Stopinje v preteklost, 104–105, Ljubljana.
ISTENIČ, J. 2006b, Portraits of distinguished people. – In / V: T. Nabergoj (ed. / ur.), Steps into the past, 104–105, Ljubljana.
JORDAN-RUWE, M. 1995, Das Säulenmonument. Zur Geschichte der erhöhten Aufstellung antiker Porträtstatuen. – Asia Minor Studien 19.
KASTELIC, J. 1951, Figuralna dediščina arheoloških dob v Sloveniji. – In / V: G. Lojze (ed. / ur.), Likovni svet. Arhitektura, slikarstvo, kiparstvo in umetna obrt, 177–200, Ljubljana.
KLUGE, K., K. LEHMANN-HARTLEBEN 1927, Die antiken Großbronzen 2. – Berlin, Leipzig.
KOŠIR, F. 2009, O antičnem inženirstvu. – Ljubljana.
LAHUSEN, G., E. FORMIGLI 2001, Römische Bildnisse aus Bronze. Kunst und Technik. – München.
LAHUSEN, G. 2010, Römische Bildnisse. Auftraggeber, Funktionen, Standorte. – Darmstadt.
LIEBL, H., W. WILBERG 1908, Ausgrabungen in Asseria. – Jahreshefte des Österreichischen archäologiscehn Institutes 11, Beiblatt, 18–88.
LOŽAR, R. 1931, Arheološki oddelek. – In / V: [J. Mal (ed.)], Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, 21–79, Ljubljana.
MAVER, A., H. MÜLLER, I. RIŽNAR 2009, Roman capitals from Sirmium (Sremska Mitrovica, Serbia). – Starinar 59, 119–148.
PETRU, S. 1962–1963, O spomeniku emonskega meščana (Sul monumento del cittadino di Emona). – Arheološki vestnik 12–13, 513–528.
PETRU, S. 1971, Emonski dostojanstvenik. – In / V: V. Bučič et al., Nekaj dragocenosti iz zbirk Narodnega muzeja, Argo 10/1, 101.
RIEDERER, J. 1997, Die chemische Analyse der Metallproben des Betenden Knaben. – In / V: G. Zimmer, N. Hackländer (eds. / ur.), Der betende Knabe, Original und Experiment. Ausstellung der Stiftung Preußischer Kulturbesitz aus der Antikensammlung, 151–154, Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien.
RIEDERER, J. 2002, Die Metallanalyse der römischen Statetten des Römisch-Germanischen Museums Köln. – In / V: A. Giumlia-Mair (ed./ur.), I bronzi antichi. Produzione e technologia, Atti del XV Congresso Internazionale sui Bronzi Antichi (Grado-Aquileia, 2001), Monographies Instrumentum 21, 292–300.
SALCUNI, A., E. FORMIGLI 2011, Grandi bronzi romani dall'Italia settentrionale. – Frankfurter Archäologische Schriften 17.
SEDLAR, N. 1971, Kratek opis konservatorske službe v Narodnem muzeju. – Argo 10/1, 64–65.
ŠAŠEL, J. 1955, Vodnik po Emoni. – Ljubljana.
VERDENHALVEN, F. 1968, Alte Maße, Münzen und Gewichte aus dem deutschen Sprachgebiet. – Neustadt an der Aisch.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
