Kačaste fibule z območja Slovenije
Ključne besede:
Slovenija, starejša železna doba, halštatska doba, nakit, kačaste fibule, tipologija, kronologija, kulturni stikiPovzetek
Zaponke za spenjanje oblačil so občutljiv kronološki pokazatelj in kažipot kulturnih stikov, zato jim je v arheoloških študijah namenjena posebna pozornost. Predmet te razprave so kačaste fibule z območja današnje Slovenije, njihova tipokronološka razčlenitev in razširjenost. Predlagana je klasifikacija v sedem osnovnih tipov z nadaljnjo delitvijo na več različic, poleg tega so predstavljeni tudi unikatni primerki. Kačaste fibule so vodilna vrsta zaponk v 6. st. pr. n. št., idejne pobude zanje je moč iskati na Apeninskem polotoku. Preoblikovali so jih v lokalnih delavnicah, pripadale pa so tako ženskim kot moškim opravam.
Prenosi
Literatura
BADER, T. 1983, Die Fibeln in Rumänien. – Prähistorische Bronzefunde 14/6.
BALEN, J. et al. (ur. /eds.) 2003, Na tragovima vremena: iz arheološke zbirke Mateja Pavletića. – Arheološki muzej Zagreb, Katalog izložbe (2004), Zagreb.
BARTH, F. E. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – Antiquitas Reihe 3, Bd. 5.
BATOVIĆ, Š. 1976, Le relazioni culturali tra le sponde adriatiche nell'età del ferro. – V / In: Jadranska obala u protohistoriji. Kulturni i Etnički problemi, 11–93, Zagreb.
BEINHAUER, K. W. 1985, Untersuchungen zu den eisenzeitlichen Bestattungsplätzen von Novilara (Provinz Pésaro und Urbino, Italien). Archäologie – Anthropologie – Demographie; Methoden und Modelle. – Frankfurt am Main.
BLEČIĆ, M. 2007, Reflections of Picens Impact in the Kvarner Bay. – V / In: M. Guštin et al. (ur. / eds.), Piceni ed Europa, Archeologia di frontiera 6, 109–122.
BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče / Rifnik – spätantike Siedlung und Gräberfeld. – Katalogi in monografije 19.
BONDINI, A. 2005, I materiali di Montebello Vicentino. Tra cultura veneto-alpina e civiltà di La Tène. – V / In: D. Vitali (ur. / ed.), Studi sulla media e tarda età del ferro nell´Italia settentrionale, Studi e scavi 12, 215–324.
CAPUIS, L., A. M. CHIECO BIANCHI 2006, Este 2. Le necropoli di Villa Benvenuti. – Monumenti antichi 64, Serie monografica 7.
CHIECO BIANCHI, A. M., L. CALZAVARA CAPUIS 1985, Este 1. Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi e Casa Altonsi. – Monumenti antichi 51, Serie monografica 2.
CUNJA, R., M. MLINAR (ur. / eds.) 2010, S fibulo v fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom / Con la fibula nella storia. Fibule dall'Istria, dal Carso, dalla Carniola Interna e dall'Isontino tra preistoria e alto medioevo. Katalog razstave. – Koper.
DAMIANI, I., A. MAGGIANI, E. PELLEGRINI, A. C. SALTINI, A. SERGES 1992, L' Età del ferro nel Reggiano. I materiali delle collezioni dei Civici Musei di Reggio Emilia. – Comune di Reggio Emilia, Cataloghi dei Civici Musei 12.
DE MARINIS, R. 1981, Il periodo Gloasecca IIIA in Lombardia. – Studi archeologici 1, 41–282, Bergamo.
DOBIAT, C. 1982, Funde aus der Sammlung Mecklenburg. – Kleine Schriften aus dem Vorgeschichtlichen Seminar Marburg 12.
DREKSLER BIŽIĆ, R. 1962, Japodske dvodelne fibule tipa Prozor (Zweiteilige Japodische Fibeln vom Typus Prozor). – Arheološki radovi i rasprave 2, 295–312.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23.
DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo / Die vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb von Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26.
DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije 16.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6. DULAR, J., B. KRIŽ 1990, Železnodobno naselje in grobišče v Brezjah pri Trebelnem (Die eisenzeitliche Siedlung und Nekropole in Brezje bei Trebelno). – Arheološki vestnik 41, 531–556. von ELES MASI, P. 1986, Le fibule dell'Italia settentrionale. – Prähistorische Bronzefunde 14/5.
EROI E REGINE = EROI E REGINE. Piceni Popolo d'Europa 2001. – Roma.
ETTEL, P. 1996, Gräberfelder der Hallstattzeit aus Oberfranken. – Materialhefte zur Bayerischen Vorgeschichte 72.
FREY, O.-H. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. Studien zur figürlich verzierten Toreutik von Este. – Römisch- -Germanische Forschungen 31.
FURLANI, U. 1996, Šempeter . – V / In: B. Teržan (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2. – Katalogi in monografije 30, 89–124.
GABROVEC, S. 1956, Ilirska gomila v Volčjih njivah (The illyrian tumulus at Volčje njive). – Arheološki vestnik 7, 62–130.
GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura v Sloveniji (Die Hallstattkultur Sloweniens). – Arheološki vestnik 15/16, 21–64.
GABROVEC, S. 1966, Zagorje v prazgodovini (Zagorje in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 17, 19–50.
GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule. Doprinos k problematiki začetka železne dobe na Balkanu in v jugovzhodnih Alpah (Die Zweischleifige Bogenfibeln. Ein Beitrag zum Beginn der Hallstattzeit am Balkan und in den Südalpen). – Godišnjak 8, Centar za balkanološka ispitivanja 6, 5–67.
GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju (Die Hallstattnekropolen in Bohinj). – Arheološki vestnik 25, 287–318.
GABROVEC, S. 1976, Železnodobna nekropola v Kobaridu. – Goriški letnik 3, 44–64.
GABROVEC, S. 1976–1977, La necropoli dell'età del ferro di Caporetto. – Atti dei Civici musei di storia ed arte di Trieste 9, 27–52.
GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa, Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, 25–182, Sarajevo.
GABROVEC, S., B. ČOVIĆ 1987, Zaključna razmatranja. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, 901–928, Sarajevo.
GABROVEC, S., K. MIHOVILIĆ 1987, Istarska grupa. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, 293–338, Sarajevo.
GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ, B. TERŽAN 2006, Stična 2/1. Gomile starejše železne dobe / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. – Katalogi in monografije 37.
GEDL, M. 2004, Die Fibeln in Polen. – Prähistorische Bronzefunde 14/10.
GENTILI, G. V. 2003, Verucchio Villanoviana. Il sepolcreto in località Le Pegge e la necropoli al piede della Rocca Malatestiana. – Monumenti antichi 59.
GLOGOVIĆ, D. 2003, Fibeln im kroatischen Küstengebiet (Istrien, Dalmatien). – Prähistorische Bronzefunde 14/13.
GLUNZ, B. E. 1997, Studien zu den Fibeln aus dem Gräberfeld von Hallstatt. – Linzer Archäologische Forschungen 25.
GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Cronologia del gruppo preistorico della Notranjska (Carniola Interna)). – Arheološki vestnik 24 (1975), 461–506.
GUŠTIN, M. 1974, Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja (Die eisenzeitlichen Grabhügel aus der Umgebung von Boštanj). – V / In: Varia archaeologica, Posavski muzej Brežice 1, 87–119.
GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3.
GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17.
GUŠTIN, M., T. KNIFIC 1973, Halštatske in antične najdbe iz Javorja (Funde aus Hallstatt- und Römerzeit in Javor). – Arheološki vestnik 24 (1975), 831–847.
GUŠTIN, M., B. KRIŽ 2007, Lady and her attire: reflections of status and cult in grave 30/4 from Ivanec near Družinska vas. – V / In: Scripta Praehistorica in Honorem Biba Teržan, Situla 44, 491–503.
GUZZO, P. G. 1972, Le fibule in Etruria dal VI al I secolo. – Studi e materiali di etruscologia e antichità italiche 11.
HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. – Mecklenburg Collection Part 2, American School of Prehistoric Research, Bulletin 32.
JABLONKA, P. 2001, Die Gurina bei Dellach im Gailtal. Siedlung, Handelsplatz und Heiligtum. – Aus Forschung und Kunst 33.
JERIN, B. 2001, Čolničaste fibule v Sloveniji. – Neobjavljeno diplomsko delo / Unpublished graduate thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi / Hallstattzeitliche Gräber. – Carniola Archaeologica 1.
KNEZ, T. 1993, Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Knežja gomila / Fürstengrabhügel. – Carniola Archaeologica 3.
KOS, P. 1973, Koritnica ob Bači (Koritnica an der Bača). – Arheološki vestnik 24 (1975), 848–873.
KOSSACK, G. 1959, Südbayern während der Hallstattzeit. – Römisch-Germanische Forschungen 24.
KRIŽ, B. 1997, Novo mesto 4. Kapiteljska njiva. Gomila II in gomila III. – Carniola Archaeologica 4.
KRIŽ, B. 2000, Novo mesto 5. Kapiteljska njiva. Gomila IV in gomila V. – Carniola Archaeologica 5.
KRIŽ, B. 2013, Novo mesto 7. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in XV / Barrows I, XIV and XV. – Carniola Archaeologica 7.
KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ, A. ŠKEDELJ-PETRIČ 2009, Arheološka podoba Dolenjske. Katalog stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja Novo mesto / The archaeological image of Dolenjska. Catalogue of the permanent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej Novo mesto. – Novo mesto.
KROMER, K. 1959, Brezje. – Arheološki katalogi Slovenije 2.
KRUH, A. 2008, Gomila 5 ali Tratarjeva gomila / Grabhügel 5 oder Tratar-Grabhügel. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična 2/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave (Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien), Katalogi in monografije 38 (2010), 69–131.
LOLLINI, D. G. 1976, Sintesi della civiltà picena. – V / In: Jadranska obala u protohistoriji. Kulturni i Etnički problemi, 117–153, Zagreb. LO SCHIAVO, F. 2010, Le fibule dell'Italia meridionale e della Sicilia dall'età del bronzo recente al VI secolo a.C. – Prähistorische Bronzefunde 14/14.
LUNZ, R. 1974, Studien zur End-Bronzezeit und älteren Eisenzeit im Südalpenraum. – Origines, Firenze.
MANSFELD, G. 1973, Die Fibeln der Heuneburg 1950–1970. Ein Beitrag zur Geschichte der Späthallstattfibel. – Römisch-Germanische Forschungen 33.
MARCHESETTI, C. 1885, La necropoli di S. Lucia. – Bollettino della Società adriatica di scienze naturali in Trieste 9, 94–162.
MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino. – Bollettino della Società adriatica di scienze naturali in Trieste 15, 1–334.
MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. – Societa per la preistoria e protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia, Quaderno 3, 1981, Trieste.
MIHOVILIĆ, K. 2001, Nezakcij: prapovijesni nalazi 1900.1953. (Nesactium: prehistoric finds 1900-1953). – Monografije i katalozi 11.
MLINAR, M. 2002, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001 / Sveta Lucija – new stigma to the enigma. Archaeological excavations at Most na Soči: 2000–2001. – Tolmin.
MLINAR, M. 2008, Most na Soči (Sv. Lucija). Izkopavanja na grobišču 2000–2002. – Neobjavljeno magistrsko delo / Unpublished master thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
MLINAR, M. 2009–2010, Železnodobno grobišče pri Srpenici na Bovškem. – Goriški letnik 3/34 (Marušičev zbornik), 137–153.
MONTELIUS, O. 1895, La civilisation primitive en Italie depuis l'introduction des métaux. Ptie: Italie septentrionale. – Stockholm.
MOSER, K. 1900, Fund einer Schlangenfibel in Karfreit. – Mittheilungen der K. K. Central-Commission 26, 206.
NAGY, M., P. SÜMEGI, G. PERSAITS, S. GULYÁS, T. TÖRŐCSIK 2012, The Iron Age hoard found at Ikervár (Vas county, Hungary) in the western region of the Carpathian basin. – V / In: Berecki, S. (ur. / ed.), Iron Age rites and rituals in the Carpathian basin. Proceedingsof the international colloquium from Târgu Mureş, 7–9 October 2011. – Bibliotheca Musei Marisiensis, Seriaarchaeologica 5, 31–64.
NASCIMBENE, A. 2009, Le Alpi Orientali nell'etá del ferro (VII–V) secolo a. C. – Collana “L'Album” 15.
NOVOTNÁ, M. 2001, Die Fibeln in der Slowakei. – Prähistorische Bronzefunde 14/11.
OGRIN, M. 1998, Trortasta fibula v Sloveniji (Die Dreiknopffibel in Slowenien). – Arheološki vestnik 49, 101–132.
ORLIĆ, L. 2011, Željeznodobne fibule s nalazišta Četvrt Sv. Teodora u Puli / Iron Age Fibulae from the site of St. Theodore’s Quarter at Pula. – Histria Archaeologica 42, 2012, 185–215.
PARE, Ch. F. E. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa. Teil I: Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.–8. Jahrhundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45/1, 293–433.
PARZINGER, H. 1988, Chronologie der Späthallstatt- und Frühlatène-Zeit. Studien zu Fundgruppen zwischen Mosel und Save. – Quellen und Forschungen zur prähistorischen und provinzialrömischen Archäologie 4.
PARZINGER, H. 1988–1989, Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič (Halštatske gomile pri Dobrniču). – Arheološki vestnik 39–40, 529–635.
PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archaeologia Hungarica 44.
PERONI, R. et al. 1975, Studi sulla cronologia delle civilta di Este e Golasecca. – Origines, Firenze.
PRELOŽNIK, A. 2007, Fibule picene e lucane nel Caput Adriae orientale. – V / In: M. Guštin et al. (ur. / eds.), Piceni ed Europa, Archeologia di frontiera 6, 123–134.
PRIMAS, M. 1970, Die südschweizerischen Grabfunde der älteren Eisenzeit und ihre Chronologie. – Monographien zur Ur- und Frühgeschichte der Schweiz 16.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani (Das vorgeschichtliche Gräberfeld in Ljubljana). – Razprave 1. razreda SAZU 13/2.
ŘÍHOVSKÝ, J. 1993, Die Fibeln in Mähren. – Prähistorische Bronzefunde 14/9.
RUARO LOSERI, L., G. STEFFÈ DE PIERO, S. VITRI, G.
RIGHI 1977, La necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso: scavi Marchesetti 1896–1900. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste. Monografie di preistoria 1.
SAPOUNA-SAKELLARAKIS, E. 1978, Die Fibeln der griechischen Inseln. – Prähistorische Bronzefunde 14/4.
SPINDLER, K. 1973, Die Ausgrabungen am Magdalenenberg bei Villingen in Schwarzwald. – Arheološki vestnik 24 (1975), 637–659.
SPITZER, G. 1973, Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš (Halštatska gomila iz Dragatuša). – Arheološki vestnik 24 (1975), 780–830.
STARE, F. 1955a, Vače. – Arheološki katalogi Slovenije 1. STARE, F. 1955b, Dva nova prazgodovinska grobova z Vač (Two more prehistoric burials at Vače). – Arheološki vestnik 6, 287–290.
STARE, F. 1957, Polmesečne britve iz Jugoslavije (Halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien). – Arheološki vestnik 8, 204–234.
STARE, V. 1960–1961, Prazgodovinske Malence (The Prehistoric Malence). – Arheološki vestnik 11–12, 50–87.
STARE, V. 1962–1963, Prazgodovinske gomile iz Rovišča (Die urzeitlichen Hügelgräber aus Rovišče). – Arheološki vestnik 13–14, 435–467.
STARE, V. 1964–1965, Železnodobne gomile na Vinkovem vrhu (Eisenzeitliche Grabhügel auf Vinkov vrh). – Arheološki vestnik 15–16, 215–257.
STARE, V. 1962–1964, Orle pri Ljubljani. – Varstvo spomenikov 9 (1965), 173.
STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete / Der vorgeschichtliche Komplex von Šmarjeta. – Katalogi in monografije 10.
STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. – Katalogi in monografije 18.
SUNDWALL, J. 1943, Die älteren italischen Fibeln. – Berlin.
SVOLJŠAK, D. 1983, Most na Soči. – Varstvo spomenikov 25, 202–203. SZOMBATHY, J. 1912, Altertumsfunde aus Höhlen bei St. Kanzian im österreichischen Küstenlande. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 2/2 (1913), 127–190.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2011, Starejšeželeznodobno grobišče Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini / The Early Iron Age cemetery of Veliki Nerajec near Dragatuš in Bela krajina. – Arheološki vestnik 62, 165–230.
TAMBURINI-MÜLLER, M. E. 2006, La necropoli Campo del Tesoro-Lavatoio di Verucchio (RN). – Cataloghi delle collezioni, Museo Civico di Bologna, Bologna.
TECCO HVALA, S. 2007, Women from Magdalenska gora. – V / In: Scripta Praehistorica in Honorem Biba Teržan, Situla 44, 477–490.
TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26.
TECCO HVALA, S., J. DULAR, E. KOCUVAN 2004, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36.
TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem / Die hallstattzeitlichen Grabhügel aus Brusnice bei Novo mesto. – V / In: Varia archaeologica, Posavski muzej Brežice 1, 31–66.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27, 317–443.
TERŽAN, B. 1987, The Early Iron Age chronology of the central Balkans: a review from the viewpoint of the southeastern Alpine Hallstatt. – Archaeologia Iugoslavica 24, 7–27.
TERŽAN, B. 1990a, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1990b, Polmesečaste fibule. O kulturnih povezavah med Egejo in Caput Adriae (Die Halbmondfibeln. Über die Kulturverbindungen zwischen der Ägäis und dem Caput Adriae). – Arheološki vestnik 41, 49–88.
TERŽAN, B. 1996, Sklepna beseda / Conclusion. – V / In: B. Teržan (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2, Katalogi in monografije 30, 243–258.
TERŽAN, B. 2008, Stiške skice / Stična – Skizzen. – V / In: S. Grabrovec, B. Teržan, Stična 2/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije 38 (2010), 189–325.
TERŽAN, B. 2009, Japodska nevesta iz okolice Novega mesta / A Iapodian bride from the vicinity of Novo mesto. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3. ser. 42, 213–230.
TERŽAN, B., N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine / Contributo alla cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia. – Arheološki vestnik 24 (1975), 416–460.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL 1984–1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyjeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. – Katalogi in monografije 23/1, 2.
TOMEDI, G. 2002, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög. Die Altgrabungen von 1883 bis 1892. – Archaeolingua 14.
TORELLI, M. (ur. / ed.) 2000, The Etruscans. – Milano.
TRUHELKA, Ć. 1904, Der vorgeschichtliche Pfahlbau im Savebette bei Donja Dolina (Bezirk Bosnisch-Gradiška). Bericht über die Ausgrabungen bis 1904. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegowina 9.
TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev / The Dating of Late Bronze Age Hoards. – V / In: B. Teržan (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2. – Katalogi in monografije 30, 89–124.
TURK, P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC, T. NABERGOJ (ur. / eds.) 2009, Ljubljanica: kulturna dediščina reke. – Ljubljana (= TURK, P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC, T. NABERGOJ [ur. / eds.] 2009, The Ljubljanica – a River and its Past. – Ljubljana).
UDOVČ, K., P. LEBEN SELJAK 2009, Mačkovec pri Novem mestu. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 8 (http://www.zvkds.si/media/images/publications/008_ Mackovec_pri_Novem_mestu.pdf).
URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu: halštatska nekropola / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora. – Katalogi in monografije 11.
URLEB, M. 1975, Jelšane. – V / In: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 153.
VINAZZA, M. 2011, Prazgodovinski Štanjel na Krasu – izkopavanja 2010. – Neobjavljeno diplomsko delo / Unpublished graduate thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
WEDENIG, R. 2003, Vorbericht über die Ausgrabungen 2001 und 2002 im hallstattzeitlichen Gräberfeld von Führholz in Unterkärnten. – Carinthia I/193, 73–102.
WELLS, S. P. 1981, The Emergence of an Iron Age Economy. The Mecklenburg Grave Groups from Hallstatt and Stična. – American School of Prehistoric Research, Bulletin 33.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
