Čar srednjeveških podkev. Razprava o njihovi kronologiji, klasifikaciji in izvoru
Ključne besede:
kopitni natikači, podkve, srednji vek, Evropa, kronologija, tipologija, metodologijaPovzetek
V izjemno dolgotrajni diskusiji o izvoru, času pojava in razvoju podkev avtor s pomočjo novih najdb sestavi trenutno najverjetnejšo razlago. Podkve so se razvile v 5. st. iz kopitnih natikačev ter se razširile najprej po rimskem in bizantinskem cesarstvu, nato pa še naprej. Kot oblika prehodnega trajanja se konec 10. st. pojavijo podkve z valovitim robom. Novosti, ki sta v uporabi še danes, so najkasneje sredi 11. st. ozobci in najkasneje konec 12. st. žlebovi za podkovske žeblje.
Prenosi
Literatura
ÁLVAREZ RICO, M. G. 2003, La cuestión de la herradura en la Antigüedad. – V / In: F. Quesada, M. Zamora (ur. / eds.), El caballo en la antigua Iberia, Bibliotheca archaeologica Hispana 19, 145–178.
AZKARATE GARAI-OLAUN, A. 1999, Necrópolis tardoantigua de Aldaieta.(Nanclares de Gamboa, Álava). Vol. 1. Memoria de la excavación e inventario de los hallazgos. – Memorias de yacimientos alaveses 6.
AZKARATE GARAI-OLAUN, A. 2004, ¿Reihengräberfelder al sur de los Pirineos Occidentales? – Sacralidad y Arqueología, Antigüedad y Cristianismo 21, 389–413.
AZKARATE GARAI-OLAUN, A. 2005–2006, Sobre los orígenes cronológicos de los cementerios cispirenaicos de época tardoantigua. – Munibe (Antropología-Arkeología) 57/2, 405–417.
BÖHME, H. W. 2002, Der Friedhof von Aldeieta in Kantabrien – Zeugnis für ein fränkisches Schlachtfeld des 6. Jahrhunderts? – Acta Praehistorica et Archaeologica 34, 135–150.
BUSULADŽIĆ, A. 2005, Potkove pohranjene u antičkoj zbirci Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine. – Opuscula Archaeologica 29, 247–274.
CHMIELOWIEC, S., V. KAŠPAR, R. ZDANIEWICZ 2003, Sedláci a vojáci: nálezy militárií a železných nožů ze záchrannécho archeologického výzkumu dvou středověkých a novověkých hospodářských dvorů v Praze-Vokovicích. – Archeologie ve středních Čechách 17/1, 275–314.
CIGLENEČKI, S. 1986, Babno polje. – Varstvo spomenikov 28, 255.
CLARK, J. 2004, Horseshoes. – V / In: J. Clark (ur. / ed.), The Medieval Horse and its Equipment c.1150–c.1450, Medieval Finds from Excavations in London 5 (19951), 75–123, London.
DRACK, W. 1990, Hufeisen – entdeckt in, auf und über der römischen Straße in Oberwinterthur (Vitudurum). – Bayerische Vorgeschichtsblätter 55, 191–239.
FELGENHAUER-SCHMIEDT, S. 2006, Archäologische Forschungen in der Burg Raabs an der Thaya, Niederösterreich. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 22, 15–49.
KAŹMIERCZYK, J. 1978, Podkowy na Śląsku w X-XIV wieku. Studia z dziejów kultury materialnej. – PolskaAkademia Nauk – Oddział we Wrocławiu, Prace Komisji Nauk Humanistycznych 9.
KIND, T. 2001, Hufeisen. – V / In: M. Puhle (ur. / ed.), Otto der Grosse, Magdeburg und Europa, Katalog der 27. Ausstellung des Europarates und Landesausstellung Sachsen–Anhalt, Bd. 2, 264–265, Mainz am Rhein.
KNIFIC, T. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. Arheološko proučevanje naselitve v mikroregiji. – Neobjavljena doktorska disertacija / Unpublished dissertation, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
KRAJÍC, R. 2003, Sezimovo ústí. Archeologie středověkého poddanského města 3. Kovárna v Sezimově Ústí a analýza výrobků ze železa 1. – Praha.
KRUSCH, B. 1902, Passsiones vitaeque sanctorum aevi Merovingici. – Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Merovingicarum 4, Hannnoverae et Lipsiae.
LAWSON, A. K. 1978, Studien zum römischen Pferdegeschirr. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 25, 131–172.
LINGENS, I. 2007, Die Entwicklung der Hufpflege und des Hufbeschlags von der Antike bis zur Neuzeit unter besonderer Berücksichtigung des Hufbeschlags bei der Hufrehe. – Inaugural- Dissertation zur Erlangung des Grades eines Doktors der Veterinärmedizin an der Freien Universität Berlin (http://www.diss.fu-berlin. de/diss/receive/FUDISS_thesis_000000003898 [zadnji dostop / last access 20. apr. 2015]).
MANNING, W. H. 1985, Catalogue of the Romano-British iron toools, fittings and weapons in the British Museum. – London.
MARTINI, S. 2010, Mittelalterliche und neuzeitliche Hufeisen im Rheinischen Landesmuseum Trier. – Funde und Ausgrabungen im Bezirk Trier 42, 70–90.
MECHELHOFF, F. 2013, Taunusreiter. – (http://taunusreiter.de/Hufbeschlag.html [zadnji dostop / last access 20. apr. 2014]).
MEFFERT, J. 2002, Die Ortenburg in Bautzen – Der archäologische Forschungsstand und die Ausgrabungen von 1999–2001. – Arbeits- und Forschungsberichte zur sächsischen Bodendenkmalpflege 44, 75–173.
PAHIČ, S. 1983, Die Erforschung der Römerstrassen im nordöstlichen Slowenien (Raziskovanje rimskih cest v severovzhodni Sloveniji). – Arheološki vestnik 34 (1984), 247–287.
PFLAUM, V. 2007, The supposed Late Roman hoard of tools and a steelyard from Vodice near Kalce / Domnevna poznorimska zakladna najdba orodja in hitre tehtnice z Vodic pri Kalcah). – Arheološki vestnik 58, 285–332.
PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14.
PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19.
PLETERSKI, A., G. P. ŠANTEK 2012, Baba Babnega polja. – Studia mythologica Slavica 15, 63–77.
PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. – Archaeologia historica Slovenica 4.
SCHÄFERDIEK, K. 1986, Eligius von Noyon. – Lexikon der Germanischen Altertumskunde 7, 145–147, Berlin, New York.
SCHMID-HECKLAU, A. 2003, Archäologische Studien zu den Kontakten zwischen dem Markengebiet und Böhmen im 10. und 11. Jahrhundert. – Arbeits- und Forschungsberichte zur sächsischen Bodendenkmalpflege 45, 231–261.
SLIVKA, M. 1980, Stredoveké hutníctvo a kováčstvo na východnom Slovensku. 2. časť. – Historica Carpatica 11, 218–288.
SNOJ, M. 1995, Podkev. – V / In: F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3, 69, Ljubljana.
SNOJ, M. 1997, Slovenski etimološki slovar. – Ljubljana.
STEUER, H. 2000, Hufeisen. – Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 15, 192–197, Berlin, New York.
SZYMAŃSKA-BUKOWSKA, A. 2005, Badania archeologiczne wczesnośredniowiecznego Grodziska w Sopocie w latach 1999 i 2003. – Pomorania antiqua 20, 387–412.
ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 15.
ŠTULAR, B. 2010, Medieval high-mountain pastures in the Kamnik Alps (Slovenia). – V / In: F. Mandl, H. Stadler (ur. / eds.), Archäologie in den Alpen : Alltag und Kult, Forschungsberichte der ANISA 3 (Nearchos 19), 259–272.
ŠTULAR, B., A. PLETERSKI 2011, Na Bleku 2009. – Elaborat, hrani: / Report, keept in: arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, Ljubljana.
ŚWIĄTKIEWICZ, P. 2012, Średniowieczne militaria z gdańskiego zespołu grodowego (stanowiska 1, 2 i 4). – Acta Archaeologica Lodziensia 58, 5–73.
VIKIĆ, B., E. WALTER 1955, Zbirka potkova u Arheološkom muzeju u Zagrebu. – Starohrvatska prosvjeta III/4, 23–84.
ŽAGAR, M. 2010, Mogoči vzroki za izjemno deževje leta 676 / Mögliche Ursache für anhaltender Regen des Jahres 676. – V / In: A. Pleterski, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordnung, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 19, 187–188, 257.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
