Margareta Ana Hirschbäck-Merhar (1946–2018)
Ključne besede:
/Povzetek
/Prenosi
Literatura
DIRJEC, J., M. HIRSCHBÄCK-MERHAR, I. TURK 1984, Spodnja Bilpa. – Varstvo spomenikov 26, 201–202.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, M. 1979, Sondiranje v vasi Čeplje in na hribu Spaha nad Preriglom. – Arheološki pregled 21, 231–233.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, M. 1981a, Predgrad. – Varstvo spomenikov 23, 210.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, M. 1981b, Prerigel = Brezovica. – Varstvo spomenikov 23, 227.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, M. 1982a, Brezovica. – Varstvo spomenikov 24, 139–140.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, M. 1982b, Kostel. – Varstvo spomenikov 24, 208–209.
HIRSCHBÄCK-MERHAR, G. 1984, Prazgodovinski depo Debeli vrh nad Predgradom (The Prehistoric Depot Debeli vrh above the Village of Predgrad). – Arheološki vestnik 35, 90–109. arheologinja (oz. arheolog) Pokrajinskega muzeja v Kočevju in nato tajnica na Oddelku za arheologijo, univerzitetno diplomirana arheologinja Greta, je to nedvomno bila. Umrla je v letu, ki ga je občina Kočevje razglasila za tematsko leto Kočevska = ogrlica kultur. Njegov logotip in poimenovanje je navdihnila ravno ogrlica, ki jo je odkrila in je doslej najstarejši izdelek iz jantarja, najden na Slovenskem. Anton Velušček
KORDIŠ, I. 2013, Predgovor / Preface. – V: Velušček (ur.) 2013, 7−9.
TERŽAN, B. 1984, O jantarju z Debelega vrha nad Predgradom (The Amber from Debeli vrh above the Village of Predgrad). – Arheološki vestnik 35, 110–118.
TERŽAN, B. 1987, Obredi in verovanje / Rituals and Religion. – V: Bronasta doba na Slovenskem. 18.–8. st. pr.n.š. / The Bronze Age in Slovenia. 18.–8. century BC, 65–78, Ljubljana.
VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina (Kostel, prähistorische Siedlung) – Arheološki vestnik 47, 55–134.
VELUŠČEK, A. (ur.) 2011, Spaha. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22.
VELUŠČEK, A. (ur.) 2013, Neznana Spaha / Unknown Spaha, Katalog. – Kočevje.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki