Ilirik, Jadran in Italija v načrtih Mitradata VI. Evpatorja
Ključne besede:
Ilirik, Panonija, Jadran, 1. st. pr. Kr., Mitradat VI. EvpatorPovzetek
Mitradat VI. Evpator (120–63 pr. Kr.), najpomembnejši kralj Ponta v Mali Aziji, je osvojil bosporsko kraljestvo in večino dežel ob Črnem morju vključno s Kolhido, priključil svojemu kraljestvu Kapadokijo in Bitinijo ter širil oblast tudi drugod po Mali Aziji in Grčiji. Bil je eden najhujših sovražnikov Rima. Strabon omenja, da je že na začetku vlade hotel prodreti do Jadrana in se pripravljal na vojno z Rimljani. Tudi z upornim rimskim generalom Kvintom Sertorijem naj bi načrtovala vpad v Italijo, Sertorij z zahoda, Mitradat z vzhoda; Plutarh je Sertorija primerjal s Hanibalom, Mitradata pa s Pirom. Proti koncu tretje in zadnje vojne proti Mitradatu se je z njim uspešno bojeval Pompej. V virih je sporočeno, da je kralj malo pred uporom sina Farnaka in svojo smrtjo načrtoval invazijo Italije čez deželo Skordiskov, Panonijo in Alpe. Kot je poudaril Florus, je Mitradat vpad le načrtoval (ni namreč hotel priznati poraza) in ga ni mogel uresničiti, na vrhuncu njegovega vladanja pa vdor v Italijo čez Ilirik ne bi bil nemogoč.
Prenosi
Literatura
ALFÖLDY, G. 1974, Noricum. – London, Boston.
ARRAYÁS MORALES, I. 2016, Conectividad mediterránea en el marco del conflicto mitridático. – Klio 98/1, 158–183.
BALLESTEROS PASTOR, L. 1996, Mithrídates Eupátor, rey del Ponto. – Granada.
BALLESTEROS PASTOR, L. 2013, Pompeyo Trogo, Justino y Mitrídates. Comentario al Epítome de las Historias Filípicas (37,1,6 – 38,8,1). – Spudasmata 154.
BENGTSON, H. 1975, Herrschergestalten des Hellenismus. – München.
BOŽIČ, D. 1991, I Taurisci. – In / V: S. Moscati, O. H. Frey, V. Kruta, B. Raftery, M. Szabó (eds. / ur.), I Celti, 471–477, Milano.
BRATOŽ, R. 2007, Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. – Zbirka Zgodovinskega časopisa 33, Knjižna zbirka Scripta.
BROUGHTON, T. R. S. 1951–1952, The Magistrates of the Roman Republic. Vols. I–II. – New York.
BROUGHTON, T. R. S. 1986, The Magistrates of the Roman Republic. Vol. III. Supplement. – Philolological Monographs – American Philological Association 15/III.
CHRIST, K. 2003, Hannibal. – Darmstadt.
DE CALLATAŸ, F. 1997, L’histoire des guerres mithridatiques vus par les monnaies. – Numismatica Lovaniensia 8.
DIZDAR, M. 2001, Latenska naselja na vinkovačkom području (La Tène Settlements in the Vinkovci Region). – Dissertationes et Monographiae 3.
GAJDUKEVIČ, V. F. 1971, Das Bosporanische Reich. – Berlin, Amsterdam.
GEYER, F. 1932, Mithridates VI. Eupator Dionysos. – In / V: RE XV.2, 2163–2205. GEYER, F. 1935, Neoptolemos (8). – In / V: RE XVI.2, 2464–2465.
GRUBER, T. 2005, Mithridates VI. – Ein Hannibal aus dem Osten?. – Norderstedt.
GUŠTIN, M. 2011, On the Celtic tribe of Taurisci. Local identity and regional contacts in the ancient world. – In / V: M. Guštin, M. Jevtić (eds. / ur.), The Eastern Celts. The Communities between the Alps and the Black Sea, 119–128, Koper, Beograd.
HAVAS, L. 1968, Mithridate et son plan d’attaque contre l’Italie. – Acta Classica Universitatis Scientiarum Debreceniensis 4, 13–25.
HOFENEDER, A. 2018, Appians Κελτική. Einleitung, Text, Übersetzung und Kommentar. –Tyche Suppl. 9.
HØJTE, J. M. 2009 (ed. / ur.), Mithridates VI and the Pontic Kingdom. – Black Sea Studies 9.
JAEGER, M. 2011, Fog on the Mountain: Philip and Mt. Haemus in Livy 40.21–22. – In / V: J. Marincola (ed. / ur.), A Companion to Greek and Roman Historiography, 397–403, Malden, Oxford, Chichester.
JAL, P. 1967, Florus, Oeuvres, Tome I. Texte établi et traduit par P. J. – Collection des Universités de France, Assoc. G. Budé. – Paris.
LAFLI, E., S. PATACI 2016, Archaeology in the southern Black Sea area during the Mithridatic era. – In / V: M. Giannopoulou, Kh. Kallini (eds. / ur.), Ἠχάδιν I. Τιμητικός τόμος για τη Στέλλα Δρούγου (Εκδοση του ταμείου αρχαιολογικών πόρων και απαλλοτριώσεων), 720–736, Athina.
LÖFFL, J. 2011, Die römische Expansion. – Region im Umbruch 7.
MADSEN, J. M. 2014, The Loser’s Prize: Roman Triumphs and Political Strategies during the Mithridatic Wars. – In / V: C. H. Lange, F. J. Vervaet (eds. / ur.), The Roman Republican Triumph: Beyond the Spectacle, Analecta Romana Instituti Danici, Suppl. 45, 117–130.
MASTROCINQUE, A. 1999, Studi sulle guerre Mitridatiche. – Historia Einzelschriften 124.
MAYOR, A. 2016 (2010), Mitrídates el Grande. Enemigo implacable de Roma. – Madrid. (Translation of / Prevod The Poison King. The Life and Legend of Mithradates, Rome’s Deadliest Enemy, Princeton 2010). McGING, B. C. 1986, The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator King of Pontus. – Mnemosyne Suppl. 89. McGING, B. C. 2009, Mithridates VI Eupator: Victim or Aggressor?. – In / V: J. M. Højte (ed. / ur.), Mithridates VI and the Pontic Kingdom, Black Sea Studies 9, 203–216.
MOMMSEN, T. 190910, Römische Geschichte. Dritter Band. Von Sullas Tode bis zur Schlacht von Thapsus. – Berlin.
PAPAZOGLU, F. 1978, The Central Balkan Tribes in PreRoman Times. Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians. – Amsterdam.
PATSCH, C. 1932, Beiträge zur Völkerkunde von Südosteuropa. – In / V: Aus 500 Jahren vorrömischer und römischer Geschichte Südosteuropas, 1. Teil: Bis zur Festsetzung der Römer in Transdanuvien, Sitzungsberichte der Akademie der Wissenschaften in Wien, Philosophisch-historische Klasse 214, 1.
PETKOVIĆ, Ž. 2014, The Bellum Dardanicum and the Third Mithridatic War. – Historia 63/2, 187–193.
POPOVIĆ, P. 1999, The Scordisci and the Bastarnae. – In / V: M. Vasić (ed. / ur.), Le Djerdap / Les portes de fer à la deuxième moitié du premier millénaire av. J. Ch. jusqu’aux guerres daciques, Koll. Kladovo – Drobeta – Turnu Severin 1998, 47–54, Beograd.
REINACH, T. 1895, Mithridates Eupator, König von Pontos, Leipzig (revised German ed. / revidirana nemška izd.; reprint / ponatis: Hildesheim 1975).
ROLLER, D. W. 2018, A Historical and Topographical Guide to the Geography of Strabo. – Cambridge etc.
SHERWIN-WHITE, A. N. 1984, Roman Foreign Policy in the East 168 B.C. to A.D 1. – London.
SHERWIN-WHITE, A. N. 1994, Lucullus, Pompey and the East. – In / V: CAH IX2: The Last Age of the Roman Republic, 146–43 B.C., 229–273, Cambridge.
SONNABEND, H. 1998, Ein Hannibal aus dem Osten? Die “letzten Pläne” des Mithradates VI. von Pontos. – In / V: U. Fellmeth, H. Sonnabend (eds. / ur.), Alte Geschichte: Wege – Einsichten – Horizonte: Festschrift für Eckart Olshausen zum 60. Geburtstag, 191–206, Hildesheim.
STROBEL, K. 1996, Mithradates VI. Eupator von Pontos. Politisches Denken in hellenistischer Tradition versus römische Macht. Gedanken zur geschichtlichen Stellung und zum Scheitern des letzten großen Monarchen der hellenistischen Welt. – Orbis Terrarum 2, 145–190.
SYME, R. 1999, Macedonia and Dardania, 80–30 BC. – In / V: R. Syme, The Provincial at Rome and Rome and the Balkans 80 BC – AD 14 (ed. / ur. A. Birley), 129–150, Exeter.
ŠAŠEL KOS, M. 2005, Appian and Illyricum. – Situla 43.
ŠAŠEL KOS, M. 2014, Cincibilus and the march of C. Cassius Longinus towards Macedonia / Cincibil in pohod Gaja Kasija Longina proti Makedoniji. – Arheološki vestnik 65, 389–408.
TAPAVIČKI-ILIĆ, M. 2004, Die Romanisierung der Skordisker. – Internationale Archäologie 84, Rahden/Westf.
VATTUONE, R. 2000, Teopompo e l’Adriatico. Ricerche sui frammenti del libro XXI delle Filippiche (FGrHist 115 FF 128–136). – Hesperìa 10, 11–38.
WHEELER, E. L. 2011, Rome’s Dacian Wars: Domitian, Trajan, and Strategy on the Danube, Part II. – Journal of Military History 75/1, 191–219.
WILKES, J. J. 1969, Dalmatia. – London.
ZANINOVIĆ, M. 1982, Otoci Kvarnerskog zaljeva – arheološko strateška razmatranja (The islands of Sinus Flanaticus – archaeological and strategical considerations). – In / V: Arheološka istraživanja na otocima Cresu i Lošinju (Recherches archéologiques dans les îles de Cres et de Lošinj), Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 7, 43–51.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
