Nagrobna stela za Petona z Iga
Ključne besede:
Slovenija, Ižansko, rimsko obdobje, epigrafika, ižanska osebna imena, nagrobne stelePovzetek
Med arheološkimi izkopavanji leta 2014 na ledini Marof na Igu je bila poleg prvega doslej odkritega rimskega grobišča na tem območju odkrita tudi arhitektonska nagrobna stela. Napis na njej sporoča, da je bil nagrobnik postavljen za Petona in njegovo družino, katere člani nosijo tako rimska kot domača imena, značilna za ižansko območje: Petto, Cotiu (Otiu?), Bugia, Quarta, Rustius (Rusticus?) in Firmus. Stela je bila odkrita razbita na tri dele, ki so skupaj z drugimi obdelanimi kamni ležali v poznoantični jami. V članku je stela podrobneje opisana, napis interpretiran, predvsem pa so navedene možne interpretacije (načrtne?) depozicije rimskih kamnov v jami.
Prenosi
Literatura
ALFÖLDY, G. 1969, Die Personennamen in der römischen Provinz Dalmatia. – Beiträge zur Namenforschung Bh. 4, Heidelberg.
BRAS, L. 1977, Apnenice v Podpeči pod Krimom. – Slovenski etnograf 30, 75–92.
BRATOŽ, R. 1990, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. – Zbirka Zgodovinskega časopisa 8.
BRATOŽ, R. 2014, Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki (Between Italy and Illyricum: Slovene territory and its neighbourhood in late Antiquity). – Zbirka Zgodovinskega časopisa 46.
ČUFAR, K., A. VELUŠČEK, B. KROMER 2013, Two decades of dendrochronology in the pile dwellings of the Ljubljansko barje, Slovenia. – In / V: N. Bleicher, H. Schlichtherle, P. Gassmann, N. Martinelli (eds. / ur.), DENDRO - Chronologie -Typologie - Ökologie. Festschrift für André Billamboz zum 65. Geburtstag, 35–40, Freiburg im Breisgau.
DELAMARRE, X. 2007, Nomina Celtica antiqua selecta inscriptionum / Noms de personnen celtiques dans l’épigraphie classique. – Paris.
DE VECCHI, L. 2012, Le fonti letterarie sul reimpiego in età antica. – Antichità Altoadriatiche 74, 47–62.
DRAKSLER, M. 2014, Ig. – In / V: B. Teržan, M. Črešnar (eds. / ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 417–422.
FALKNER, M. 1948, Die norischen Personennamen auf –u und ihre kulturgeschichtliche Bedeutung. – In / V: W. Brandenstein (ed. / ur.), Frühgeschichte und Sprachwissenschaft, 39–54, Wien.
GASPARI, A., M. ERIČ 2006, Podvodne arheološke raziskave struge Ljubije v Zalogu pri Verdu. Odkritje, metodologija raziskav in geomorfološke značilnosti najdišča / Underwater archaeological research in the bed of the Ljubija stream at Zalog near Verd. Discovery, research methodology and geomorphologic characteristics of the site. – In / V: A. Gaspari (ed. / ur.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 11–31.
GESTRIN, F. 1994, Ižansko ozemlje v srednjem veku. – Kronika 42/3, 1–5.
GRAHEK, L. 2014a, Prvo strokovno poročilo o arheološkem izkopavanju IG LC ZRC 2014: najdišče Marof na Igu. – Unpublished report / Neobjavljeno poročilo, arhiv IzA, ZRC SAZU.
GRAHEK, L. 2014b, Poročilo o predhodni arheološki raziskavi – arheološki raziskavi uničenja na območju IG PARK 2014, na parc. št. 1857/1-del, 1857/2, 1858/2-del, vse k. o. Ig. – Unpublished report / Neobjavljeno poročilo, arhiv IzA, ZRC SAZU.
HOLDER, A. 1962, Alt-celtischer Sprachschatz II2. – Graz 1962.
HOSTNIK, M. 1997, Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi. – Ljubljana.
KAJANTO, I. 1965, The Latin cognomina. – Societas Scientiarum Fennica. Commentationes Humanarum Litterarum 36/2.
KAKOSCHKE, A. 2012, Die Personennamen in der römischen Provinz Noricum. – Alpha-Omega, Reihe A/ 262, Hildesheim, Zürich, New York.
KATIČIĆ, R. 1966, Keltska osobna imena u antičkoj Sloveniji. – Arheološki vestnik 17, 143–168.
KATIČIĆ, R. 1968, Die einheimische Namengebung von Ig. – Godišnjak 6. Centar za balkanološka ispitavanja, 61–120.
LOCHNER-HÜTTENBACH, F. 1965, Die antiken Personennamen aus Ig bei Ljubljana. – Situla 8, 15–45.
LOCHNER VON HÜTTENBACH, F. 1989, Die römerzeitlichen Personennamen der Steiermark. – Graz.
LOZIĆ, E. 2009, Roman stonemasonry workshops in the Ig area / Rimske klesarske delavnice na Ižanskem. – Arheološki vestnik 60, 207–221.
MARANO, Y. A. 2012, Fonti giuridiche di età Romana (I secolo a. c. – VI secolo d. c.) per lo studio del reimpiego. – Antichità Altoadriatiche 74, 63–84.
MEID, W. 2005, Keltische Personennamen in Pannonien. – Budapest.
MÓCSY, A. 1959, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen. − Budapest.
MÜLLNER, A. 1879, Emona. Archaeologische Studien aus Krain. – Laibach.
PAVLIN, P., E. LEGHISSA 2014, Poročilo o terenskem pregledu za gradnjo Logističnega centra ZRC SAZU na parc. št. 1857/18, k.o. Ig. – Unpublished report / Neobjavljeno poročilo, arhiv IzA, ZRC SAZU.
PILLINGER, R. 1985, Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi. – Zgodovinski časopis 39/3, 173–183.
PLESNIČAR, R. 2014, Arheološka izkopavanja IG LC ZRC 2014 - poročilo o geofizikalnih meritvah na parc. št. 1857/20, k.o. Ig. – Unpublished report / Neobjavljeno poročilo, arhiv IzA, ZRC SAZU.
PLETERSKI, A., D. VUGA 1987, Rimski grobovi pri sv. Mihaelu v Iški vasi (Die römischen Gräber bei der Kirche des Sv. Mihael in Iška vas). – Arheološki vestnik 38, 137– 160.
RAMOVŠ, A. 1990, Gliničan od Emone do danes. –Ljubljana.
REPANŠEK, L. 2016, Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig (Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen). − Arheološki vestnik 67, 321–357.
SCHÖNLEBEN 1681 = J. L. Schönleben, Carniolia antiqua et nova sive inclyti ducatus Carnioliae annales sacroprophani, Tomus I, Labaci 1681.
STIFTER, D. 2012, On the linguistic situation of Roman- -period Ig. – In / V: T. Meißner (ed. / ur.), Personal names in the Western Roman world. Proceedings of a workshop convened by Torsten Meißner, José Luis García Ramón and Paolo Poccetti, held at Pembroke College, Cambridge, 16–18 September 2011, 247–265, Berlin.
ŠAŠEL, J. 1959, Prispevki za zgodovino rimskega Iga. – Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino 7, 117–123.
ŠAŠEL, J. 1975, Ig. – Arheološka najdišča Slovenije, 180–181, Ljubljana.
ŠAŠEL KOS, M. 1998, Dolničarjev lapidarij / The Thalnitscher Lapidarium. – Arheološki vestnik 49, 329–353.
ŠAŠEL KOS, M. 2004, Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. Rimski spomeniki. Vodnik. – Ljubljana.
ŠAŠEL KOS, M. 2009a, Ig – podeželsko naselje na južnem robu Barja. – In / V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Ljubljana, 100–103.
ŠAŠEL KOS, M. 2009b, Ig – a rural settlement on the southern edge of the Ljubljansko barje. – In / V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, Ljubljana, 108–111.
ŠAŠEL KOS, M. 2014, Kaj se je leta 14/15 dogajalo v Emoni – cesarski napis in upor panonskih legij / What Was Happening in Emona in AD 14/15? An Imperial Inscription and the Mutiny of the Pannonian Legions. – In / V: M. Ferle (ed. / ur.), Emona. Mesto v imperiju / Emona. A City of the Empire. Ljubljana, 79–95, Ljubljana.
VELUŠČEK, A., 2004, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia. Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – In / V: F. Menotti (ed. / ur.), Living on the Lake in Prehistoric Europe. 150 years of Lake-dwelling Research, London, New York, 69–82.
VELUŠČEK, A. 2005, Iška Loka – bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (Iška Loka - a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 56, 73–89.
VIČIČ, B. 1987, Ig. – Varstvo spomenikov 29, 257.
ŽVAB ROŽIČ, P., L. GALE, B. ROŽIČ 2016, Analiza kamnin rimskih nagrobnih stel iz Podkraja in z Iga / Rock analysis of Roman tombstones from Podkraj and Ig near Ljubljana. – Arheološki vestnik 67, 359–369.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
