Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive)

Avtorji

  • Maja Andrič

Ključne besede:

Slovenija, Vrhnika, Dolge njive, 1. tisočletje pr. n. št., pelodna analiza, Juglans, paleoekologija

Povzetek

V članku sta predstavljena razvoj vegetacije in človekov vpliv na okolje na območju današnjega mesta Vrhnika (rimski Navport) v pozni prazgodovini (1. tisočletje pr. n. št.). Raziskava temelji na rezultatih pelodne analize aluvialnega sedimenta, ki se je odlagal na desnem bregu Ljubljanice (lokacija Dolge njive) pred drugo polovico prvega stoletja pr. n. št., ko je bila postavljena rimska naselbina Dolge njive. Pelodni zapis kaže, da je bila pokrajina okrog najdišča v prvem tisočletju pr. n. št. močvirna, medtem ko je mešani gozd (bukev, hrast, jelka in navadni gaber) poraščal bližnja bolj suha območja. Pokrajina je bila le deloma pogozdena; vidni so močni sledovi kultivacije žit in paše, kar lahko povežemo z gospodarskimi aktivnostmi prebivalcev prazgodovinskih (halštatskih in latenskih) naselbin v bližini. Izsekavanje gozda je še pred nastankom rimske naselbine na Dolgih njivah verjetno postalo intenzivnejše. Zaradi suhih hidroloških razmer v arheoloških kulturnih plasteh rekonstrukcija razvoja vegetacije v času rimske naselbine ni bila mogoča.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop / Does pollen record in archaeological “cultural layer” tell us what vegetation was growing around the settlement? Case study: Resnikov prekop. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest piledwelling settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103–113.

BEHRE, K. E. 1988, The role of man in European vegetation history. – V / In: B. Huntley, T. Webb III (ur. / eds.), Vegetation history, 633–672, Dodrecht.

BENNETT, K. D. 1998, Documentation for PSIMPOLL 3.00 and PSCOMB 1.03: C programs for plotting pollen diagrams and analysisng pollen data [http://chrono.qub. ac.uk/psimpoll/psimpoll.html].

BENNETT, K. D., K. J. WILLIS 2002, Pollen. – V / In: J. P. Smol, H. J. Birks, W. M. Last (ur. / eds.), Tracking Environmental Changes Using Lake Sediments, Vol. 3. Terrestrial, Algal and Siliceous Indicators, 5–32, Dordrecht, Boston, London.

BJÖRCK, S., B. WOHLFARTH 2001, 14C chronostratigraphic techniques in paleolimnology. – V / In: W. M. Last, J. P. Smol (ur. /eds.), Tracking environmental change using lake sediments, Vol. 1. Basin analysis, coring and chronological techniques, 205–245, Dordrecht.

CALIB 7.0 = spletna stran / Website, 2016 [http://calib. qub.ac.uk/].

CULIBERG, M. 1995, Detzertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, 210–217.

CULIBERG, M. 1997, Paleovegetacijske razmere v Koprskem primorju. – V / In: J. Horvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, 135–139.

CONEDERA, M., P. KREBS, W. TINNER, M. PRADELLA,

D. TORRIANI 2004, The cultivation of Castanea sativa (Mill.) in Europe, from its origin to its diffusion on a continental scale. – Vegetation history and archaeobotany 13, 161–179.

GARDNER, A. 1997, Biotic response to early Holocene human activity: results from palaeoenvironmental analyses of sediments from Podpeško jezero. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 63–77.

GARDNER, A. 1999, The ecology of Neolithic environmental impacts – re-evaluation of existing theory using case studies from Hungary & Slovenia. – Documenta Praehistorica 26, 163–183.

GASPARI, A., R. MASARYK 2009, Na sledi prazgodovinskega Navporta. Gradišče na hribu Tičnica na Vrhniki / Tracing the prehistoric Nauportus. The hillfort on Tičnica hill near Vrhnika. – Arheološki vestnik 60, 195–206.

GOBET, E., W. TINNER, P. HUBSCHMID, I. JANSEN, M. WEHRLI, B. AMMANN, L. WICK 2000, Influence of human impact and bedrock differences on the vegetational history of the Insubrian Southern Alps. – Vegetation History and Archaeobotany 9, 175–178.

HAVINGA, A. J. 1964. Investigation into the differential corrosion susceptibility of pollen and spores. – Pollen et spores 6, 621–635.

HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela 1. Razreda SAZU 33.

HORVAT, J. 2009a, Nauportus – naselje na začetku transportne poti po Ljubljanici. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 89–94, Ljubljana.

HORVAT, J. 2009b, Nauportus – a settlement at the beginning of the transportation route along the Ljubljanica. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, 96–101, Ljubljana.

HORVAT, J., P. PETERLE UDOVIČ, T. TOLAR, B. TOŠKAN 2016, Območje pristanišča v Navportu / The port area of Nauportus. – Arheološki vestnik 67, 177–258.

KALTENRIEDER, P., G. PROCACCI, B. VANNIÈRE, W. TINNER 2010, Vegetation and fire history of the Euganean Hills (Colli Euganei) as recorded by lateglacial and Holocene sedimentary series from Lago della Costa (northeastern Italy). – The Holocene 20/5, 679–695.

MELIK, A. 1927, Kolonizacija Ljubljanskega barja. – Ljubljana.

MOORE, P. D., J. A. WEBB, M. E. COLLINSON 1991, Pollen analysis. – Oxford.

PSIMPOLL Spletna stran / Website 2006 [http://chrono. qub.ac.uk/psimpoll/psimpoll.html].

REIMER, P. J. et al. 2013 = Reimer, P. J., E. Bard, A. Bayliss, J. W. Beck, P. G. Blackwell, C. Bronk Ramsey, C. E. Buck, H. Cheng, R. L. Edwards, M. Friedrich, P. M. Grootes, T. P. Guilderson, H. Haflidason, I. Hajdas, C. Hatte, T. J. Heaton, D. L. Hoffmann, A. G. Hogg, K. A. Hughen, K. F. Kaiser, K, B. Kromer, S. W. Manning, M. Niu, R. W. Reimer, D. A. Richards, E. M. Scott, J. R. Southon, R. A. Staff, C. S. M. Turney, J. Van der Plicht 2013, INTCAL13 and Marine 13 Radiocarbon Age Calibration Curved 0–50,000 Years Cal BP. – Radiocarbon 55/4, 1869–1887.

REILLE, M. 1992, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique Du Nord. Laboratoire de Botanique Historique et Palynologie. – Marseille.

REILLE, M. 1995, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique Du Nord. Supplement 1. Laboratoire de Botanique Historique et Palynologie. – Marseille.

STOCKMARR, J. 1971, Tablets with spores used in absolute pollen analysis. – Pollen et spores 13, 615–621.

STUIVER, M., P. REIMER 1993, Extended 14C database and revised CALIB radiocarbon calibration program. – Radiocarbon 35, 215–230.

ŠAŠEL KOS, M. 1990, Nauportus: antični literarni in epigrafski viri / Nauportus: Literary and Epigraphical Sources. – V / In: J. Horvat, Nauportus (Vrhnika), Dela 1. razreda SAZU 33, 17–33 / 143–159.

TINNER, W., P. HUBSCHMID, M. WEHRLI, B. AMMANN, M. CONEDERA 1999, Long-term forest fire ecology and dynamics in southern Switzerland. – Journal of Ecology 87, 273–289.

TROELS-SMITH, J. 1955, Karakterising af løse jordater (Characterisation of unconsolidated sediments). – V / In: Geological survey of Denmark IV. Series 3/10, 1–73.

Prenosi

Objavljeno

2016-01-01

Kako citirati

Andrič, M. (2016). Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive). Arheološki Vestnik, 67. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7798

Številka

Letn. 67 (2016): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Rimska doba

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki