Območje pristanišča v Navportu

Avtorji

  • Jana Horvat
  • Pavla Peterle Udovič
  • Tjaša Tolar
  • Borut Toškan

Ključne besede:

Slovenija, Nauportus, Vrhnika, Dolge njive, latenska doba, avgustejsko obdobje, rečno pristanišče, makrobotanika, les, živalske kosti

Povzetek

Zaščitna raziskovanja leta 2007 so potekala na bregu reke Ljubljanice in v jugozahodnem vogalu rimske naselbine Nauportus na Dolgih njivah na Vrhniki. Iz časa od 4./3. st. do sredine 1. st. pr. Kr. je bilo na bregu reke ugotovljenih pet faz človekove dejavnosti (faze 1 A–E), ki so vidne v neurejeno odloženih kosih lesa s sledmi obdelave (sekanje, klanje, žaganje). V fazi 1 A je prišlo do izsekavanja gozda, verjetno tudi do utrjevanja brega z lesnim odpadom. Breg je bil ponovno utrjen z lesom v fazi 1 C. V predavgustejskem ali avgustejskem obdobju so območje tlakovali s kamnito podlago in peščenim nasutjem, kar je potekalo sočasno z gradnjo postojanke na Dolgih njivah (faza 2 A). Tlakovanje je bilo kmalu dvakrat popravljeno (fazi 2 B–C). V tlakovanju smo prepoznali urejeno nabrežje rečnega pristanišča v Navportu. Območje naselbine in pristanišča je bilo opuščeno kmalu po avgustejskem obdobju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDRIČ, M. 2016, Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) / Human impact on the vegetation of western Ljubljansko barje in late prehistory (ca. 1000–50 cal. BC). Case study: Vrhnika(Dolge njive). – Arheološki vestnik 67, 259–275.

ANDRIČ, M., T. TOLAR, B. TOŠKAN 2016, Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. – Ljubljana.

ANDRIČ, M., B. TOŠKAN, J. DIRJEC, A. GASPARI 2012, Arheološki in okoljski zapis v sedimentu vodne kotanje iz začetka 1. stoletja n. št. na lokaciji NUK II v Ljubljani. – V / In: A. Gaspari, M. Erič (ur. / eds.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 409–416, Radovljica.

BEIJERINCK, W. 1947, Zadenatlas der Nederlandsche flora. H. Veenman und Zonen. – Wageningen.

BOESSNECK, J., H.-H. MÜLLER, M. TEICHERT 1964, Osteologische Unterscheidungsmerkmale zwischen Schaf (Ovis aries Linné) und Ziege (Capra hircus Linné). – Kühn-Archiv 78, 1–129.

BOJNANSKÝ, V., A. FARGAŠOVÁ 2007, Atlas of Seeds and Fruits of Central and East-European Flora. – Dordrecht .

BOSCHIN, F., B. TOŠKAN 2012, Changes in cattle body size in Slovenia from the Iron Age to the Early Middle Age. – V / In: J. De Grossi Mazzorin, D. Saccà, C. Tozzi (ur. / eds.), Atti del 6o Convegno nazionale di archeozoologia, Parco dell’Orecchiella, 2009, 393–395, Lecce.

BOŽIČ, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju (Slowenien und Mitteleuropa in der Spätlatènezeit). – Arheološki vestnik 44, 137–152.

BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo / Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. – Katalogi in monografije 39.

CAPPERS, R. T. J., R. M. BEKKER, J. E. A. JANS 2006, Digitale Zadenatlas van Nederland (Digital Seed Atlas of the Netherlands). – Groningen.

CONSPECTUS 2002 = Conspectus formarum terrae sigillatae Italico modo confectae (Materialien zur römisch- -germanischen Keramik 10), Bonn 20022.

DAVIS, S. J. M. 1987, The archaeology of animals. – London.

DEMETZ, S. 1999, Fibeln der Spätlatène- und frühen römischen Kaiserzeit in den Alpenländern. – Frühgeschichtliche und Provinzialrömische Archäologie 4.

DOLENZ, H. et al. 2008 = Dolenz, H., St. Krmnicek, E. Schindler-Kaudelka, H. Sedlmayer, S. ZabehlickyScheffenegger 2008, Zur vorannexionszeitlichen Siedlung auf dem Magdalensberg. – Fundberichte aus Österreich 47 (2009), 235–266.

DRENNAN, R. D. 1996, Statistics for archaeologists. A commonsense approach. –New York, London.

DRIESCH, A. VON DEN 1976, A guide to the measurement of animal bones from archaeological sites. – Peabody Museum Bulletin 1, 1–136.

DRAKSLER, M., B. NADBATH 2007, Poročilo o arheološkem terenskem pregledu na območju predvidene rekonstrukcije mostu AC priključka na Vrhniki, Ljubljana. (Neobjavljeno poročilo / Unpublished report; arhiv ZVKDS, Ljubljana).

ERIČ, M., A. GASPARI, K. ČUFAR, F. SOLINA, T. VERBIČ 2014, Zgodnjerimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Gorici / Early Roman barge from the Ljubljanica River at Sinja Gorica. – Arheološki vestnik 65, 187–254.

GAMPER, P. 2007, Tiberius ac Noricos imperio nostro armis subiunxit - neue Erkenntnisse zur römischen Besetzung Noricums durch die Grabungskampagne 2005 auf der Gurina. – Archäologisches Korrespondenzblatt 37/3, 421–440.

GASPARI, A. 2009a, Keltski bojevniki in Ljubljanica. – V: Ljubljanica, kulturna dediščina reke, 68–73, Ljubljana.

GASPARI, A. 2009b, Celtic warriors and the Ljubljanica. – In: The Ljubljanica – a River and its Past, 72–78, Ljubljana.

GASPARI, A. 2010, “Apud horridas gentis ...”. Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona / Beginnings of the Roman Town of Colonia Iulia Emona. – Ljubljana.

GASPARI, A., R. MASARYK 2009, Na sledi prazgodovinskega Navporta / Tracing the prehistoric Nauportus. – Arheološki vestnik 60, 195–206.

GRAHEK, L. 2013, Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. – E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3 (http://iza.zrc-sazu.si/si/e_monografije/ Sticna.html).

GRANT, A. 1982, The use of tooth wear as a guide to the age of domestic ungulates. – V / In: B. Wilson, C. Grigson, S. Payne (ur. / eds.), Ageing and sexing animal bones from archaeological sites, BAR. British series 109, 91–108.

GRAYSON, D. K. 1984, Quantitative zooarchaeology. – Orlando.

GUŠTIN, M. 1991, Posočje. Posočje in der jüngeren Eisenzeit / Posočje v mlajši železni dobi. – Katalogi in monografije 27.

HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela 1. razr. SAZU 33.

HORVAT, J. 1996, Nauportus. Vrhnika v arheoloških obdobjih. – Vrhniški razgledi 1, 89–106.

HORVAT, J. 2002, The Hoard of Roman Republican Weapons from Grad near Šmihel / Zaklad rimskega republikanskega orožja z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom. – Arheloški vestnik 53, 117–192.

HORVAT, J. 2008, Early Roman horrea at Nauportus. – Mélanges de l’Ecole française de Rome, Antiquité, 120/1, 111–121.

HORVAT, J. 2009a, Nauportus – naselje na začetku transportne poti po Ljubljanici. – V: Ljubljanica, kulturna dediščina reke, 89–94, Ljubljana.

HORVAT, J. 2009b Nauportus – a settlement at the beginning of the transportation route along the Ljubljanica. – In: The Ljubljanica – a River and its Past, 96–101, Ljubljana.

HORVAT, J. 2010, Skupek keramike iz prve polovice 1. stoletja iz Navporta (Assemblage of ceramic ware from the first half of the 1st century AD from Nauportus). – V / In: I. Lazar, B. Županek (ur. / eds.), Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia and Pannonia, Annales Mediterranei, 273–299, Koper.

HORVAT, J. 2012, Zgodnjerimska utrjena naselbina na Dolgih njivah na Vrhniki (Early Roman fortified settlement at Dolge njive in Vrhnika). – V / In: A. Gaspari, M. Erič (ur. / eds.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 287–292, Radovljica.

HORVAT, J., A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17.

HORVAT J., MUŠIČ B. 2007, Nauportus, a commercial settlement between the Adriatic and the Danube. – V / In: M. Chiabà, P. Maggi, C. Magrini (ur. / eds.), Le Valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 165–174.

HORVAT, J., P. PETERLE UDOVIČ, T. ŽERJAL 2007, Poročilo o arheoloških izkopavanjih, Ljubljana. (Neobjavljeno poročilo / Unpublished report; arhiv IzA ZRC SAZU, Ljubljana).

ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. / Poetovio, the Western Cemeteries I. – Katalogi in monografije 32.

ISTENIČ, J. 2009a, Ljubljanica – rimska trgovska in prometna pot. – V: Ljubljanica, kulturna dediščina reke, 74–80, Ljubljana.

ISTENIČ, J. 2009b, The Ljubljanica – a Roman trade and transport route. – In: The Ljubljanica – a River and its Past, 79–85, Ljubljana.

JAMES, S. 2004, The Excavations at Dura-Europos conducted by Yale University and the French Academy of Inscriptions and Letters 1928 to 1937. Final Report VII. The Arms and Armour and other Military Equipment. – London.

JONES, S., J. TAYLOR, F. ASH 20042, Seed Identification handbook. Agriculture, Horticulture and Weeds. – Cambridge.

KNIFIC, T., P. BITENC 2009a, Barbarski vojščaki na Ljubljanici. – V: Ljubljanica, kulturna dediščina reke, 119–122, Ljubljana.

KNIFIC, T., P. BITENC 2009b, Barbarian soldiers on the Ljubljanica. – In: The Ljubljanica – a River and its Past, 131–135, Ljubljana.

KOS, P. 1988, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I. – Berlin.

KOS, P. 2014, Izgradnja zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum / Construction of the Calustra Alpium Iuliarum fortifications. – V / In: J. Kusetič (ed.), Claustra Alpium Iuliarum – med raziskovanjem in upravljanjem / Claustra Alpium Iuliarum – Between Research and Management, 112–132, Ljubljana.

KRAJŠEK, J., P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetiščnega območja v Podkraju pri Hrastniku (The pottery material from the Roman sanctuary area at Podkraj near Hrastnik). – Arheološki vestnik 59, 245–277.

KRYŠTUFEK, B. 1991, Sesalci Slovenije. – Ljubljana.

KUSETIČ, J. 2014, Claustra Alpium Iuliarum – topografski in arheološki pregled / Claustra Alpium Iuliarum – a topographical and archaeological overview. – V / In: J. Kusetič (ur. / ed.), Claustra Alpium Iuliarum – med raziskovanjem in upravljanjem / Claustra Alpium Iuliarum – Between Research and Management, 27–111, Ljubljana.

LOGAR, N. 1986, Vrhnika / Dolge njive. – Arheološki pregled 1985 (1986) 126–127. MacKINNON, M. 2004, Production and consumption of animals in Roman Italy. Integrating the zooarchaeological and textual evidence. – Journal of Roman Archaeology, Supplemetary series 54.

MARTINČIČ, A., T. WRABER, N. JOGAN, V. RAVNIK, A. PODOBNIK, B. TURK, B. VREŠ 2007, Mala flora Slovenije, Ključ za določanje praprotnic in semenk. – Ljubljana.

MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. – Ljubljana.

MIKL CURK, I. 1974, Utrdbe Nauporta ob Ljubljanici na Vrhniki (Nauportus fortresses by the river Ljubljanica at Vrhnika). – Arheološki vestnik 25, 370–386.

MUŠIČ, B., J. HORVAT 2007, Nauportus - an Early Roman trading post at Dolge njive in Vrhnika / Nauportus - zgodnjerimska trgovska postojanka na Dolgih njivah na Vrhniki. – Arheološki vestnik 58, 219–283.

PAYNE, S. 1973, Kill-off patterns in sheep and goats: the mandibles from Aşvan Kale. – Anatolian studies 23, 281–303.

PAYNE, S. 1987, Reference codes for wear states in the mandibular cheek teeth of sheep and goats. – Journal of archaeological science 14, 609–614.

PRÖTTEL, Ph. M. 1988, Zur Chronologie der Zwiebelknopffibeln. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 35, 347–372.

PRÖTTEL, Ph. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis 7. Jahrhunderts n. Chr. im oberen Adriaraum und in Slowenien. – Kölner Studien zur Archäologie der römischen Provinzen 2.

RICHTER, H. G., M. J. DALLWITZ 2002, Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification, and information retrieval (INTKEY).

ROLETT, B. V., M.-Y. CHIU 1994, Age estimation of prehistoric pigs (Sus scrofa) by molar eruption and attrition. – Journal of Archaeological Science 21, 377–386.

ROZMAN, L. 2014, Prvo strokovno poročilo o zaščitnih arheoloških raziskavah na lokaciji Gregorčičeva ul. 1, Ljubljana, parc. Št. 178/6, k.o. Gradišče I, EŠD 329. – Neobjavljeno poročilo / Unpublished report, Kranj, Magelan skupina d.o.o.

SCHINDLER, M. 1967, Die “Schwarze Sigillata” des Magdalensberges. – Kärntner Museumsschriften 43, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 1.

SCHINDLER, M. 1986, Die “Schwarze Sigillata” des Magdalensberges 2. Neufunde seit 1965. – V / In: H. Vetters, G. Piccottini (ur. / eds.) Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1976, Magdalensberg-Grabungsbericht 15, 345–390.

SCHINDLER, M., S. SCHEFFENEGGER 1977, Die glatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. – Kärntner Museumsschriften 62, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 5.

SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrauchskeramik vom Magdalensberg. – Kärntner Museumsschriften 58, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 3.

SCHINDLER KAUDELKA, E. 2000, Ceramica norditalica decorata del Magdalensberg: problemi aperti. – V / In: G. P. Brogiolo, G. Olcese (ur. / eds.), Produzione ceramica in area padana tra il II secolo a. C. e il VII secolo d. C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di archeologia 21, 53–67.

SCHINDLER-KAUDELKA, E. 2002, La datation des premiers contextes du Magdalensberg. – SFECAG, Actes du Congrès de Bayeux, 263–274.

SCHMID, W. 1943, Das Eindringen der römischen Kultur in Noricum. – Das Joanneum 6, 7–28.

SCHOCH, W. H., B. PAWLIK, F. H. SCHWEINGRUBER 1988, Botanical macro-remains. An atlas for the determination of frequently encountered and ecologically important plant seeds. – Stuttgart.

SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. – Birmensdorf.

SEDLMAYER, H. 2005, Kontextbezogene Analysen des prähistorischen und römischen Fundmaterials. – V / In: S. Groh, H. Sedlmayer, Der norisch-römische Kultplatz am Frauenberg (Österreich), Protohistoire Européenne 9, 124–155.

SENA CHIESA, G. 1985, Ceramica a pareti sottili. – V / In: G. Sena Chiesa (ur. / ed.), Angera romana, Archaeologica 44, 389–426.

SILVER, I. A. 1969, The Ageing of Domestic Animals. – V / In: D. R. Brothwell, E. S . Higgs (ur. / eds.), Science in archaeology: a comprehensive survey of progress and research, 283−302, London.

STOKIN, M. 1992, Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu (Settlement remains from the first century B. C. at Fornače near Piran). – Arheološki vestnik 43, 79–92.

ŠAŠEL, J. 1966, Keltisches portorium in den Ostalpen (zu Plin. n. h. III 128). – V / In: Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata, Römische Forschungen in Niederösterreich 5, 198–204 (= Opera selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 500–506).

ŠAŠEL KOS, M. 1990, Nauportus: antični literarni in epigrafski viri / Nauportus: Literary and Epigraphical Sources. – V / In: Horvat 1990, 17–33, 143–159.

ŠAŠEL KOS, M. 1994, Savus and Adsalluta / Savus in Adsalluta. – Arheološki vestnik 45, 99–122.

ŠAŠEL KOS, M. 1997, The End of the Norican Kingdom and the Formation of the Provinces of Noricum and Pannonia. – V / In: Akten des IV. Internationalen Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens, Situla 36, 21–42.

ŠAŠEL KOS, M. 1998, Caesarian inscriptions in the Emona basin? – V / In: G. Paci (ur. / ed.), Epigrafia romana in area Adriatica, 101–112, Pisa, Roma.

ŠAŠEL KOS, M. 2000, Caesar, Illyricum, and the hinterland of Aquileia. – V / In: G. Urso (ur. / ed.), L’ultimo Cesare, 277–304, Roma.

TICA, G., D. PAVLOVIČ, G. RUTAR 2006, Poročilo arheoloških izkopavanj na lokaciji Kočevarjev vrt – elektro – Vrhnika. – Neobjavljeno poročilo / Unpublished Report, Planina, Tica sistemi d.o.o.

TORELLI, N. 1991, Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (ključi). – Ljubljana.

TOŠKAN, B. 2011, Velike podnebne spremembe razkrite na podlagi malih fosilov. Nekdanje okolje na meji med zgodnjim in srednjim würmom v okolici bab I / Big climatic changes revealed by tiny fossils. Palaeoenvironment at the boundary between the early and middle Würm in the surroundings of Divje babe I (W Slovenia). – V / In: B. Toškan (ur. / ed.), Drobci ledenodobnega okolja / Fragments of Ice Age environments, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 21, 155–179.

TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. – Keria 15/1, 35–72.

TOŠKAN, B., J. DIRJEC 2011, Mammalian macrofauna / Sesalska makrofavna. – V / In: Z. Modrijan, T. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 303–388.

TOŠKAN, B., B. KRYŠTUFEK 2006, Noteworthy records from the Upper Pleistocene and Holocene of Slovenia. – Mammalia 70/1–2, 99–105.

TURK, I. 2000, Favna. – V / In: S. Ciglenečki, Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 4, 167-171.

WOLF VON, P., B. HERZIG-STRASCHIL, K. BAUER 1980, Rattus rattus (Linné 1758) und Rattus norvegicus (Berkenhout 1769) in Österreich und deren Unterscheidung an Schädel und postcranialem Skelett. – Mammalia austriaca 4, Mitteilungen der Abteilung für Zoologie am Landesmuseum Joanneum in Graz 9/3, 141–188.

ZEDER, M. A., S. E. PILAAR 2010, Assessing the riability of criteria used to identify mandibles and mandibular teeth in sheep, Ovis, and goats, Capra. – Journal of Archaeological Science 37, 225–242.

ŽERJAL, T., P. PETERLE UDOVIČ 2007–2008, Vrhnika – arheološko območje trško jedro. – Varstvo spomenikov. Poročila 44 (2008), 300–301.

Prenosi

Objavljeno

2016-01-01

Kako citirati

Horvat, J., Peterle Udovič, P., Tolar, T., & Toškan, B. (2016). Območje pristanišča v Navportu. Arheološki Vestnik, 67. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7797

Številka

Letn. 67 (2016): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Rimska doba

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki