Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana)

Avtorji

  • Maja Andrič
  • Tomaž Verbič
  • Johanna Lomax
  • Tjaša Tolar

Ključne besede:

Slovenija, Ljubljana, Špica, bakrena doba, železna doba, rimska doba, pelodna analiza, luminiscenčno datiranje, granulometrija

Povzetek

V članku so predstavljeni rezultati paleoekoloških multidisciplinarnih raziskav, s pomočjo katerih smo rekonstruirali nekdanje okoljske razmere in vpliv prazgodovinskih prebivalcev Ljubljane na takratno vegetacijo. Rezultati luminiscenčnega datiranja in pelodne analize kažejo, da je bila poznoeneolitska (pribl. 2500 cal. BC) naselbina na obrežju Ljubljanice na Špici postavljena neposredno na meljast sediment, ki se je odlagal med viškom zadnje poledenitve pred približno 20.000 leti. Poznoglacialni in zgodnje-/srednjeholocenski sediment, ki manjka, je verjetno odnesla voda, zato lahko rekonstruiramo le prazgodovinske okoljske razmere od sredine 3. tisočletja pr. n. št. naprej. Na podlagi rezultatov palinološke raziskave lahko sklepamo, da so v bližini arheološke naselbine na Špici uspevali mešani gozdovi, v katerih so prevladovali bukev, jelka, hrast in navadni gaber. Človekov vpliv je bil zmeren, zaznamo lahko šibke sledove poljedelskih aktivnosti. Po opustitvi naselbine na Špici sledovi človekovega vpliva na okolje postanejo intenzivnejši, še zlasti v železni dobi, ko naraste delež peloda rastlin, značilnih za (opuščena) polja in ruderalna tla (žita, metlikovke, pelin) ter pašnike (ozkolistni trpotec). Delež jelke, ki je občutljiva za pašo in požiganje gozda, upade. Večje izsekavanje bukovega gozda je datirano v zgodnjerimsko obdobje, najverjetneje v sredino 1. st. pr. n. št. (162 pr. n. št.–52 n. št.). Opisane spremembe vegetacije lahko povežemo s prazgodovinskimi in rimskodobnimi arheološkimi najdišči na Tribuni in Prulah, v neposredni bližini Špice.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop / Does pollen record in archaeological “cultural layer” tell us what vegetation was growing around the settlement? Case study: Resnikov prekop. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest piledwelling settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103–113.

ANDRIČ , M. 2016, Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer Vrhnika (Dolge njive) / Human impact on the vegetation of the western Ljubljansko barje in late prehistory (ca. 1000–50 cal. BC). Case study: Vrhnika (Dolge njive). – Arheološki vestnik 67, 259–275.

ANDRIČ, M., B. KROFLIČ, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR, B. ČERMELJ 2008, Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). – Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150–165.

BENGTSSON, L., M. ENNELL 1986, Chemical analysis. – V / In: B. E. Berglund (ur. / ed.), Handbook of Holocene Palaeoecology and Palaeohydrology, 423–451, New York.

BENNETT, K. D. 1998, Documentation for PSIMPOLL 3.00 and PSCOMB 1.03: C programs for plotting pollen diagrams and analysisng pollen data [http://chrono.qub. ac.uk/psimpoll/psimpoll.html].

BENNETT, K. D., K. J. WILLIS 2002, Pollen. – V / In: J. P. Smol, H. J. Birks, W. M. Last (ur. / eds.), Tracking Environmental Changes Using Lake Sediments, Vol. 3. Terrestrial, Algal and Siliceous Indicators, 5–32, Dordrecht.

BUYLAERT, J. P., A. S. MURRAY, K. J. THOMSEN, M. JAIN 2009, Testing the potential of an elevated temperature IRSL signal from K-feldspar. – Radiation Measurements 44, 560–565.

CLARK, R. L. 1982, Point count estimation of charcoal in pollen preparations and thin sections of sediments. – Pollen et spores 24, 523–532.

CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1978, Ksilotomske in palinološke analize ostankov s kolišča na Partih pri Igu – izkopavanja 1977. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 95–99.

GARDNER, A. 1997, Biotic response to early Holocene human activity: results from palaeoenvironmental analyses of sediments from Podpeško jezero. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 63–77.

GARDNER, A. 1999, The ecology of Neolithic environmental impacts – re-evaluation of existing theory using case studies from Hungary & Slovenia. – Documenta Praehistorica 26, 163–183.

GASPARI, A., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, J., KRAJŠEK, R., MASARYK, A., MIŠKEC, M., NOVŠAK 2014, Novejša arheološka spoznanja o Emoni med zatonom prazgodovinske skupnosti in gradnjo rimskega mesta (druga polovica 1. stol. pr. n. št. in začetek 1. stol. n. št.) / New Archaeological Insights about Emona between the Decline of the Prehistoric Community and the Constructionof the Roman Town (second half of the 1st century BC and early 1st century AD). – V / In: M. Ferle (ur.), Emona. Mesto v imperiju / A city in the empire, 135–165, Ljubljana.

GOLYEVA, A., M. ANDRIČ 2014, Palaeoecological reconstruction of wetlands and Eneolithic land use in Ljubljansko barje (Slovenia) based on biomorphic and pollen analysis. – Catena 112, 38–47.

JERAJ, M. 2004, Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica / Palaeobotanical analyses of the Hočevarica pile dwelling. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica. An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 56–64.

KOROŠEC, P., J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Arheološki katalogi Slovenije 3.

MAGNY, M. 2004, Holocene climate variability as reflected by mid-European lake-level fluctuations and its probable impact on prehistoric human settlements. – Quaternary International 113, 65–79.

MARINČEK, L., A. ČARNI, M. JARNJAK, P. KOŠIR, A.

MARINŠEK, U. ŠILC, I. ZELNIK et al. (ur. / eds.) 2006, Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije (s komentarjem), Ljubljana. Merilo 1:50.000 / The Vegetation Map of Forest Communities of Slovenia, Section Ljubljana. Scale 1:50.000. – Vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije (s komentarjem), Ljubljana.

MELIK, A. 1927, Kolonizacija Ljubljanskega barja. – Ljubljana.

MENCEJ, Z. 1988–1989, Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja (The gravel fill beneath the lacustrine sediments of the Ljubljansko barje). – Geologija 31–32 (1990), 517–553.

MOORE, P. D., J. A. WEBB, M. E. COLLINSON 1991, Pollen analysis. – Oxford.

MURRAY, A. S., A. G. WINTLE 2000, Luminescence dating of quartz using an improved single-aliquot regenerative-dose protocol. – Radiation Measurements 32, 57–73.

MURRAY, A. S., A. G. WINTLE 2003, The single aliquot regenerative dose protocol: potential for improvements in reliability. – Radiation Measurements 37, 377–381.

NAGEL T., J. DIACI, K. JERINA, M. KOBAL, D. ROŽENBERGAR 2015, Simultaneous influence of canopy decline and deer herbivory on regeneration in conifer-broadleaf forest. – Canadian Journal of Forest Research 45, 265–274.

OGRIN, D. 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. – Geografski vestnik 68, 39–56.

PSIMPOLL Website 2006 = psimpoll and pscomb programs for plotting and analysis [http://chrono.qub.ac.uk/psimpoll/psimpoll.html].

REILLE, M. 1992, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique du Nord. – Marseille.

REILLE, M. 1995, Pollen et Spores d’Europe et d’Afrique du Nord (Supplement). – Marseille.

STOCKMARR, J. 1971, Tablets with spores used in absolute pollen analysis. – Pollen et spores 13, 615–621.

ŠERCELJ, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega barja. – Razprave 4. razreda SAZU 9/9, 429–472.

ŠERCELJ, A. 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji / The origins and development of forests in Slovenia. – Dela 4. razreda SAZU 35.

ŠINKOVEC, I. 2012, Kolišče na Špici v Ljubljani, – V / In: A. Gaspari, M. Erič (ur. / eds.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 251–258, Ljubljana.

TINNER, W., P. HUBSCHMIDT, M. WEHRLI, B. AMMANN, M. CONDERA 1999, Long-term forest fire ecology and dynamics in southern Switzerland. – Journal of Ecology 87, 273–289.

TINNER, W., M. CONDERA, E. GOBET, P. HUBSCHMID,M. WEHRLI, B. AMMANN 2000, A palaeoecological attempt to classify fire sensitivity of trees in the southern Alps. – The Holocene 10/5, 565–574.

TOLAR, T., S. JACOMET, A. VELUŠČEK, K. ČUFAR 2011, Plant economy at a late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the time of the Alpine Iceman. – Vegetation History and Archaeobotany 20, 207–222.

TOŠKAN, B., J. DIRJEC 2004, Hočevarica – analiza ostankov makrofavne / Hočevarica – an analysis of macrofauna remains. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 76–132.

TURK, J., A. HORVAT 2009, Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn / Sedimentological method for determination of palaeoenvironmental conditions at the Ljubljansko barje. Case study: Stare gmajne. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.) Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, 35–48.

VELUŠČEK, A. 2009, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, 11–34.

VELUŠČEK A., K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci / Založnica near Kamnik pod Krimom on the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) – a settlement of the Somogyvár-Vinkovci Culture. – Arheološki vestnik 54, 123–158.

VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljanskem barju / Pile-dwellings at Ljubljansko barje. – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.) 2014, Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 39–64.

VELUŠČEK A., K. ČUFAR, T. LEVANIČ 2000, Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Iščica, archaeological and dendrochronological investigations). – Arheološki vestnik 51, 83–107.

VERBIČ, T. 2011. The sedimentary environment in the Ljubljansko barje basin during the pile-dwelling period / Sedimentacijsko okolje na Ljubljanskem barju v času kolišč. – Arheološki vestnik 62, 83–109.

VOJAKOVIĆ, P. 2013, Prazgodovinska Emona: novo odkrita protourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru, – Neobjavljena doktorska disertacija / Unpublished Dissertation, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

VOJAKOVIĆ, P., M. NOVŠAK, T. ŽERJAL, T. VERBIČ, J. KRAJŠEK, J. HRUSTEL 2011, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Ljubljana – stanovanjska soteska Tribuna. – Poročilo / Report, Ljubljana, Arhej d.o.o. [http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/porocilotribuna-08-za-objavo-koncna.pdf].

Prenosi

Objavljeno

2017-01-01

Kako citirati

Andrič, M., Verbič, T., Lomax, J., & Tolar, T. (2017). Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana). Arheološki Vestnik, 68. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7781

Številka

Letn. 68 (2017): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Paleookolje

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki