Pomen Navporta v luči novih napisov na svinčenih ploščicah
Ključne besede:
Slovenija, rimska doba, Nauportus (Vrhnika), epigrafika, sadike vinske trte, ribje omake, tekstilna obrt, trgovanjePovzetek
Štiri svinčene ploščice, ki so bile najdene leta 2005 v Navportu (Vrhnika), objavil pa jih je Milan Lovenjak (2009), zanimivo osvetljujejo proces romanizacije na tem prostoru v avgustejskem obdobju. Deloma novo branje prve od ploščic priča o trgovini s sadikami vinske trte. V napisu so navedene tudi cene in omenjeni keramični lonci, v katerih so sadike prevažali. Uvajanje rimske kulture pitja vina na območje onstran Alp je bilo povezano z velikim začetnim kapitalom. Prepoved gojenja trt in oljk, ki so jo Rimljani uvedli v 2. stoletju pr. Kr. in se je verjetno nanašala na Histre in Japode, v avgustejskem času ni več veljala. Uvoz za rimsko kuhinjo značilne ribje omake (verjetno za rimske vojake v Navportu), ki je omenjena na drugi ploščici, je zelo zanimiv dokaz o širjenju rimske kulinarike in rimskega načina življenja. Dve slabo čitljivi ploščici se nanašata na uvoz volne in kratkih tunik, kar kaže, da je bila v Navportu razvita tekstilna obrt. Ploščice, ki so bile pritrjene na embalažo oziroma na zavoje blaga, dokazujejo ustaljeno obliko rimskega trgovanja, ki je temeljila na plačevanju z denarjem in računovodstvu
Prenosi
Literatura
AIGNER, H. 1990, Zum Weinbau im Altertum. – In: Weinkultur, 135–152, Graz.
BINSFELD, W. 1997, Gefäßnamen auf Keramik im Nordwesten des Römischen Reiches. – Trierer Zeitschrift 60, 19–31.
BUORA, M., S. MAGNANI 2015, Una lamina in piombo iscritta da Moruzzo e l’importazione di viti dal Lazio nell’agro di Aquileia in età trainanea. – In: Le iscrizioni con funzione didascalico-esplicativa, Aquileia.
CURTIS, R.I. 1984, “Negotiatores Allecarii” and the Herring. – Phoenix 38, 147–158.
DE ANGELIS, A. 1995, La coltivazione delle piante da frutto nella letteratura agronomica latina dalla produzione alla conservazione dei frutti. – Varia / Academiae Latinitati Fovendae 6, Rom.
EHMIG, U. 1995, Allex oder Anderes. – Mainzer Archäologische Zeitschrift 2, 117–130.
FRANCE, J., J. NELIS-CLÉMENT 2014, La statio. Archéologie d’un lieu de pouvoir dans l’empire romain. – In: J. France, J. Nelis-Clément (eds.), La statio. Archéologie d’un lieu de pouvoir dans l’empire romain, 11–16, Bordeaux.
GLEISCHER, P. 2014, Eisenzeitliche Opferplätze und Heiligtümer im Südostalpenraum: Fakten, Thesen, Zweifel. – Rudolfinum 2014, 132–148.
GOSTENČNIK, K. 2014, Textilproduktion in der Austria Romana. – In: K. Grömer, (ed.), Römische Textilien in Noricum und Westpannonien im Kontext der archäologischen Gewebefunde 2000 v. Chr. – 500 n. Chr. In Österreich, 57–109, Graz.
GROH, S., H. SEDLMAYER 2007, Kultpraktiken am norisch-römischen Kultplatz Frauenberg (Österreich). – In: S. Groh, H. Sedlmayer (eds.), Blut und Wein. Keltisch- -römische Kultpraktiken, Protohistoire Européenne 10, 165–192, Montagnac.
HILGERS, W. 1969, Lateinische Gefäßnamen. Bezeichnungen, Funktion und Form römischer Gefäße nach den antiken Schriftquellen. – Düsseldorf.
HOFMANN, J. B., A. SZANTYR 1965, Lateinische Syntax und Stilistik. – München.
HORVAT, J. 2009a, Nauportus – a settlement at the beginning of the transportation route along the Ljubljanica. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, 96–101, Ljubljana.
HORVAT, J. 2009b, Nauportus – naselje na začetku transportne poti po Ljubljanici. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 89–94, Ljubljana.
JASHEMSKI, W.F. 1992, Vasa Fictilia: Ollae Perforatae. – In: R. M. Wilhelm, H. Jones (eds.), The Two Worlds of the Poet. New Perspectives on Vergil, 371–391, Detroit.
KENAWI, M., E. MACAULAY-LEWIS, J. S. McKENZIE 2012, A commercial nursery near Abu Hummus (Egypt) and re-use of amphoras for the trade in plants. – Journal of Roman archaeology 25, 195–225.
KRAMER, D. 1990, Aus der Ur- und Frühgeschichte der Weinkultur. – In: Weinkultur, 21–37, Graz.
LOVENJAK, M. 2009a, 45. Four inscribed plates. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, 268–271, Ljubljana.
LOVENJAK, M. 2009b, 45. Štiri ploščice z napisi. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 244–247, Ljubljana.
MACAULAY-LEWIS, E. R. 2006a, Planting pots at Petra: a preliminary study of ollae perforatae at the Petra Garden Pool Complex and at the ‘Great Temple’. – Levant 38, 159–170.
MACAULAY-LEWIS, E. R. 2006b, The role of ollae perforatae in understanding horticulture, planting techniques, garden design, and plant trade in the Roman World. – In: J.-P. Morel, J. Tresserras Juan, J. C. Matamala (eds.), The archaeology of crop fields and gardens, Proceedings of the 1st Conference on Crop Fileds and Gardens Archaeology, Barcelona (Spain), 1-3 June 2006, 207–219, Bari.
MESSINEO, G. 1984, Ollae perforatae. – Xenia 8, 65–82.
MIHĂESCU, H. 1978, La langue latine dans le Sud-Est de l’Europe. – Bukarest.
NELIS-CLÉMENT, J. 2006, Les stations comme espace et transmission du pouvoir. – In: A. Kolb (ed.), Herrschaftsstrukturen und Herrschaftspraxis. Konzepte, Prinzipien und Strategien der Administration im römischen Kaiserreich, 269–298, Berlin.
PATERSON, J. 1978, Transalpinae gentes: Cicero, De Re Publica 3.16. – The Classical Quarterly 28, 454–458.
TCHERNIA, A. 1986, Le vin de l’Italie romaine. Essai d‘histoire économique d‘après les amphores. – Bibliothèque des Écoles françaises d’Athènes et de Rome 261.
THÜRY, G.E. 2007, “Erbärmlichst lebende Menschen”? Vom Pannonienbild der Südländer und von Ernährung und Lebensqualität im frühen Carnuntum. – In: Legionsadler und Druidenstab. Vom Legionslager zur Donaumetropole, Katalog des Niederösterreichischen Landesmuseums 462, 337–345.
TIEFENGRABER, G., C. GRILL 2007, Neue Forschungen zum keltischen Kultplatz Perl-/Stadläcker am Frauenberg bei Leibnitz/Steiermark (Österreich). – In: S. Groh, H. Sedlmayer (eds.), Blut und Wein. Keltisch-römische Kultpraktiken, Protohistoire Européenne 10, 155–164, Montagnac.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
