Predrimsko prebivalstvo Emone v luči rimskih napisov

Avtorji

  • Marjeta Šašel Kos

Ključne besede:

rimska doba, colonia Iulia Emona, Ižansko, osebna imena, peregrino prebivalstvo

Povzetek

O prebivalcih, ki so živeli v Emoni pred prihodom Rimljanov, in o njihovih potomcih se ne ve veliko. Na Ižanskem je bilo najdenih okoli sto nagrobnih spomenikov, ki nam nudijo dober pregled nad osebnimi imeni staroselcev, iz Emone pa jih poznamo le malo, a vendar ne tako malo, kot so še nedavno domnevali. Dejansko pomeni število nagrobnikov z nerimskimi imeni 10,7 % vseh emonskih nagrobnih spomenikov z ugotovljivimi imeni; vsaj osem nagrobnikov s staroselskimi imeni je bilo nedvomno odkritih v Ljubljani. Emonski prostor in Ižansko sta bila v predrimskem obdobju vedno soodvisna in tesno povezana, te vezi so bile bolj ali manj nasilno prekinjene, šele ko so Rimljani v Emoni ustanovili rimsko kolonijo, kar je povzročilo, da je bila večina staroselcev odrinjena na rob družbe. Nekaterim se je uspelo prilagoditi novim razmeram in se vključiti v rimsko družbo, npr. Buio in njegova žena Lasciontia ter Enno in njegova žena Cetetiu. Njihov višji družbeni položaj (premožnejše peregrino prebivalstvo) jim je omogočil, da so si lahko kupili družinski nagrobnik. Nekatere staroselske družine so dobile rimsko državljanstvo in spremenile svoja osebna imena v družinska po rimskem vzoru, npr. Vibunnii. Ta imena in družbene vezi njihovih nosilcev zanimivo osvetljujejo življenje v Emoni, preden je postala rimsko mesto, pojasnjujejo pa tudi različne možnosti povezovanja, ki je bilo neizogibno, ko so bili nekdanji prebivalci emonskega prostora prisiljeni živeti skupaj s kolonisti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ALFÖLDY, G. 1969a, Epigraphica Norica. – Epigraphische Studien 8, 1–34.

ALFÖLDY, G. 1969b, Die Personennamen in der römischen Provinz Dalmatia. – Beiträge zur Namenforschung Bh. 4, Heidelberg.

ALFÖLDY, G. 1977, Die Personennamen in der römischen Provinz Noricum. – In / V: L’onomastique latine (Colloques internationaux du C.N.R.S., N0 564), 249–264, Paris.

APIANUS, P., B. AMANTIUS 1534, Inscriptiones sacrosanctae vetustatis non illae quidem Romanae, sed totius fere orbis summo studio ac maximis impensis Terra Mariq. conquisitae feliciter incipiunt. – Ingolstadii.

BALLA, L. et al. 1971, Die römischen Steindenkmäler von Savaria (eds. A. Mócsy, T. Szentléleky). – Budapest.

BETZ, A. 1956, Epigraphisches aus Pannonien und Noricum. – Carinthia I 146, 434–438.

CHIABÀ, M. 2014, A proposito dei matrimoni fra indigeni e coloni ad Aquileia, comunità di frontiera. Le pietre ‘raccontano’... . – In / V: M. Chiabà (ed. / ur.), Hoc quoque laboris praemium. Scritti in onore di Gino Bandelli, Polymnia 3, 83–98, Trieste.

DOBÓ, Á. 19754, Inscriptiones extra fines Pannoniae Daciaeque repertae ad res earundem provinciarum pertinentes. – Budapest.

DOLNIČAR, J. G. 2003, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve: Ljubljana 1701–1714 (ur. / ed. A. Lavrič). – Ljubljana.

GAGLIARDI, L. 2015, Fondazione di colonie romane e espropriazioni di terre a danno degli indigeni. – Mélanges de l’École française de Rome - Antiquité [En ligne] 127/2 (http://mefra.revues.org/2869).

GREGORATTI, L. 2013, North Italic settlers along the ‘Amber Route’. – Studia Antiqua et Archaeologica 19, 133–153.

HVALEC, S. et al. 2009, Utrip Tribune. Doživetja arheološkega vsakdana. – Ljubljana.

KAJANTO, I. 1965, The Latin Cognomina. – Commentationes Humanarum Litterarum 36/2.

KATIČIĆ, R. 1968, Die einheimische Namengebung von Ig. – Godišnjak 6, Centar za balkanološka ispitivanja 4, 61–120.

KATIČIĆ, R. 1976, Ancient Languages of the Balkans I; II. – Trends in Linguistics State-of-the-Art Reports 4; 5, The Hague, Paris.

KOVÁCS, P. 1998, The merchants from Emona and the pomerium of Savaria. – Münstersche Beiträge z. antiken Handelsgeschichte 17, 100–120.

KOVÁCS, P. 2014, A History of Pannonia during the Principate. – Antiquitas Reihe 1, 65. – Bonn.

KRAHE, H. 1929, Lexikon altillyrischer Personennamen. – Heidelberg.

LAZIUS, W. 1551, Commentariorum Reipub. Romanae illius, in exteris provincijs, bello acquisitis, constitutae, libri duodecim. – Basileae; 2nd edition: Reipublicae Romanae in exteris provinciis, bello acquisitis, constitutae, commentariorum libri duodecim. – Francofurti ad Moenum 1598 (with different pagination).

LOCHNER-HÜTTENBACH, F. 1965, Die antiken Personennamen aus Ig bei Ljubljana. – In / V: Arheološke študije II / Varia archaeologica II, Situla 8, 15–45.

MAINARDIS, F. 2008, Iulium Carnicum. Storia ed epigrafia. – Antichità Altoadriatiche, Monografie 4.

MATASOVIĆ, R. 2003, Jezični tragovi Kelta u Iliriku. – Latina et Graeca 3, 5–25.

MEID, W. 2005, Keltische Personennamen in Pannonien. – Archaeolingua, Ser. Minor 20.

MÓCSY, A. 1959, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen. – Budapest.

MÓCSY, A. 1983–1984, Eine Triester Familie in Westpannonien. – Römisches Österreich 11–12, 207–213.

PREMERSTEIN, A. v. 1902, J. G. Thalnitschers Antiquitates Labacenses. – Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Institutes in Wien 5, Bbl., 7–32.

RAGOLIČ, A. 20016, The funerary stele of Petto from Ig / Nagrobna stela Petona z Iga. – Arheološki vestnik 67, 277–296.

RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1989, Imena Firmus, Valens, Maximus u procesu romanizacije ilirskog onomastika. – In / V: Id., Iliri i antički svijet, 777–784, Split.

REPANŠEK, L. 2016, Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig (Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen). – Arheološki vestnik 67, 321–357.

SARIA, B. 1931, Emonska rojaška zveza v Savariji. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 12, 5–10.

SARIA, B. 1935, Eine emonenser Landsmannschaft in Savaria. – Pannonia - Könyvtár 8, Pécs 1935, 4 ff.

SCHERRER, P. 2003, Savaria. – In / V: M. Šašel Kos, P. Scherrer (eds. / ur.), The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia. Pannonia I / Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien – Pannonia I, Situla 41, 53–80.

SCHÖNLEBEN, J. L. 1681, Carniolia antiqua et nova sive inclyti ducatus Carnioliae annales sacro-prophani Tomus I. – Labaci.

SLAPŠAK, B. 2014, Na sledi urbanega: poti do prve izkušnje mesta v prostoru Ljubljane / Unravelling the Townscape: Tracing the First Urban Experience on the Location of the Present-day Ljubljana. – In / V: M. Ferle (ed. / ur.), Emona. Mesto v imperiju / A city of the Empire, 17–40, Ljubljana.

STIFTER, D. 2012, On the Linguistic Situation of Romanperiod Ig. – In / V: T. Meißner (ed. / ur.), Personal Names in the Western Roman World, Studies in Classical and Comparative Onomastics 1, 247–265, Berlin.

ŠAŠEL, J. 1960 (1992), Caesernii. – Živa antika 10, 201–221 (= Opera selecta, 1992, 54–74).

ŠAŠEL, J. 1968 (1992), Emona. – In / V: RE Suppl. XI, 540–578 (= Opera selecta, 1992, 559–579).

ŠAŠEL, J. 1970 (1992), Drusus Ti. f. in Emona. – Historia 19, 122–124 (= Opera selecta, 1992, 285–287).

ŠAŠEL KOS, M. 1999, Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. – Situla 38.

ŠAŠEL KOS, M. 2003, Emona was in Italy, not in Pannonia. – In / V: M. Šašel Kos, P. Scherrer (eds. / ur.), The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia. Pannonia I / Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien – Pannonia I, Situla 41, 11–19.

ŠAŠEL KOS, M. 2012, Colonia Iulia Emona – the genesis of the Roman city / Colonia Iulia Emona – nastanek rimskega mesta. – Arheološki vestnik 63, 79–104.

ŠAŠEL KOS, M. 2016, Collecting Roman inscriptions beyond the Alps: Augustinus Tyfernus. – In / V: Z. Martirosova Torlone, D. LaCourse Munteanu, D. Dutsch (eds. / ur.), A Handbook to Classical Reception in Eastern and Central Europe, (forthcoming / v tisku).

THALNITSCHER, I. G. 1701, Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis S. Nicolao Archiepiscopo Myrensi sacra. – Labaci.

TÓTH, E. 2011, Lapidarium Savariense. Savaria római feliratos kőemlékei. – Sombathely.

UNTERMANN, J. 1961, Die venetischen Personennamen I–II. – Wiesbaden.

VISOČNIK, J. 2015, Vojaki iz rimskih avtonomnih mest na Slovenskem, ki so službovali drugod po imperiju (Soldiers from Roman autonomous towns in Slovenia, active in other parts of the Roman Empire). – In / V: J. Istenič, B. Laharnar, J. Horvat (eds. / ur.), Evidence of the Roman Army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in monografije 41, 305–315.

VOJAKOVIĆ, P. 2014, Predrimska Emona v luči novih arheoloških odkritij / Pre-Roman Emona in the Light of New Archaeological Discoveries. - In / V: M. Ferle (ed. / ur.), Emona. Mesto v imperiju / A city of the Empire, 65–76, Ljubljana.

ZACCARIA, C. 1985, Testimonianze epigrafiche dei rapporti tra Aquileia e l‘Illirico in età imperiale romana. – In / V: Aquileia, la Dalmazia e l’Illirico, Antichità Altoadriatiche 26/1, 85–127.

ZACCARIA, C. 2006, Palatina tribus. Cavalieri e senatori di origine libertina certa o probabile ad Aquileia. I. – I Caesernii. – In / V: M. Faraguna, V. Vedaldi Iasbez (eds. / ur.), Δύνασθαι διδάσκειν. Studi in onore di Filippo Càssola per il suo ottantesimo compleano, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia. Studi 11, 439–455.

ZACCARIA, C. 2007, Tra Natisone e Isonzo. Aspetti amministrativi in età romana. – In / V: M. Chiabà, P. Maggi, C. Magrini (eds. / ur.), Le Valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e Ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 129–144.

ZACCARIA, C. 2010, Tribù e confini dei territori delle città dell’Italia nordorientale. – In / V: M. Silvestrini (ed. / ur.), Le tribù romane. Atti della XVIe Rencontre sur l’épigraphie (Bari 8-10 ottobre 2009), 103–112, Bari.

ZADNIKAR, M. 1982, Romanika v Sloveniji. – Ljubljana.

Prenosi

Objavljeno

2017-01-01

Kako citirati

Šašel Kos, M. (2017). Predrimsko prebivalstvo Emone v luči rimskih napisov. Arheološki Vestnik, 68. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7778

Številka

Rubrike

Epigrafika