Zgodnjekrščanska marmorna plošča iz Šmihela v Vipavski dolini
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.77.14Ključne besede:
oranta, Šmihel, Ozeljan, Vipavska dolina, Akvileja, zgodnjekrščanska dobaPovzetek
Prispevek predstavlja zgodnjekrščansko marmorno nagrobno ploščo, odkrito leta 2022 v strugi potoka Ozeljanšček pri Šmihelu. Ohranjen je del latinskega napisa in relief z upodobitvijo orante, ki jo spremljajo krščanski simboli, kot sta monogram hi-ro in ptici. Napis navaja žensko, “pokopano četrti dan pred septembrskimi nonami” (tj. 2. septembra). Slogovne in ikonografske značilnosti ploščo povezujejo z zgodnjekrščanskimi delavnicami v Akvileji, dejavnimi v 4.–5. st. Najdba predstavlja najzgodnejši zanesljivo izpričani krščanski nagrobni spomenik s širšega območja Šmihela in nakazuje obstoj bližnjega poznorimskega podeželskega naselja z lastnim grobiščem. Primerjave s Solkanom, Kosoveli in Sv. Pavlom nad Vrtovinom kažejo na širšo prisotnost krščanstva v severnem obrobju Vipavske doline v poznem 4. in zgodnjem 5. st.
Prenosi
Literatura
ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana.
BANDMANN, G. 1994, Baldachin, Ciborium. – V: E. Kirschbaum (ur.), Lexikon der christlichen Ikonographie 1. Allgemeine Ikonographie A–E, 239–241, Rom, Freiburg, Basel, Wien.
BERBUČ, I. 1885, Školj sv. Pavla pod Čavnom. – Soča 39, 26. septembra 1885.
BERBUČ, I. 1887, Na Školji sv. Pavla v Vipavski dolini. – Ljubljanski zvon 7, 394–396.
BISCONTI, F. 2000a, Orante. – V: F. Bisconti (ur.), Temi di iconografia paleocristiana. Sussidi allo studio delle antichità cristiane 13, 235–236.
BISCONTI, F. 2000b, Il gesto dell‘orante tra atteggiamento e personificazione. – V: S. Ensoli, E. La Rocca (ur.), Aurea Roma. Dalla città pagana alla città cristiana, 368–372, Roma.
BISCONTI, F. 2019, L‘orante e il cristogramma. A margine di un sarcofago di S. Sebastiano. – V: A. Coscarella (ur.), Studi in memoria di Giuseppe Roma, Ricerche. Collana del Dipartimento di Studi Umanistici. Sezione di Archeologia, Storia delle Arti e del Patrimonio Culturale 16, 16–30.
BONIFAY, M. 2004, Etudes sur la céramique romaine tardive d‘Afrique. –BAR International series 1301.
BRATOŽ, R. 2013, Raziskovanje zgodnjekrščanske dobe v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Arheologija, zgodovina. – V: L. Ferrari, P. Iancis (ur.), Oltre i confini. Scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni, 17–48, Gorizia.
BRIC, S. 2013, Rimljani v Vipavski dolini – izven zidov Castra. – Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo in dediščino, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (neobjavljeno).
CABAN, P. 2015, The Early Ancient Christian Inscriptions in the Christian Epigraphy. – European Journal of Science and Theology 11/3, 21–30.
CIGLENEČKI, S. 2001, Poznoantično Posočje in problem langobardske obrambe Italije. – Goriški letnik 27 (2000), 56–57.
CIGLENEČKI, S. 2021, Poznoantična semiurbana utrjena naselbina Sv. Pavel nad Vrtovinom – 55 let pozneje. – Goriški letnik 45, 193–213.
CIGLENEČKI, S. 2024, Nova spoznanja o veliki semiurbani poznoantični utrjeni naselbini Sv. Pavel nad Vrtovinom / New Insights into the Large, semi-urban Late Antique fortified settlement of Sv. Pavel above Vrtovin. – Arheološki vestnik 75, 287–321.
CUSCITO, G. 2006, Premessa. L’apparato decorativo dei titoli cristiani di Aquileia. – V: G. Cuscito (ur.), Aquileia dalle origini alla costituzione del ducato longobardo. L ’arte ad Aquileia dal sec. IV al IX, Antichità altoadriatiche 62, 535–539.
DE MARIA, L. 2020, Le oranti di Aquileia e Grado. La testimonianza delle lastre figurate. – V: F. Bisconti, G. Cresci Marrone, F. Mainardis, F. Prene, Legite, tenete, in corde habete. Miscellanea in onore di Giuseppe Cuscito, Antichità altoadriatiche 92, 151–161.
DEICHMANN, F. W. 1983, Einführung in die christliche Archäologie. – Die Kunstwissenschaft 1983.
EDCS = Epigraphik-Datenbank Clauss/Slaby, Universität Zürich, Katholische Universität Eichstätt-Ingolstadt. https://db.edcs.eu/epigr/epi.php?s_sprache=en (2025-10-21).
EDR = Epigraphic Database Roma, Association Internationale d‘Épigraphie Grecque et Latine -AIEGL. http://www.edr-edr.it/default/index.php (2025-10-21)
EHLER, E. 2008, Figürliche Loculusplatten aus dem frühchristlichen Rom. – Doktorska disertacija, Fachbereich Germanistik und Kunstwissenschaften, Philipps-Universität Marburg (neobjavljeno).
FILACCHIONE, P. 2005, L‘orante cristiana tra simbologia e iconografia del reale. – Salesianum 67, 157–169.
FORLATI TAMARO, B. 1973–1974, Epigrafi cristiane sepolcrali con graffiti di Aquileia. – Archeologia Classica 25–26, 280–296.
GARIPZANOV, I. 2018, Graphic Signs of Authority in Late Antiquity and the Early Middle Ages, 300–900. – Oxford Studies in Medieval European History.
HAREJ, Z. 1988–1989, Kozmac pri Gojačah. Prazgodovinsko in poznoantično gradišče. – Goriški letnik 15–16, 3–16.
HD = Epigraphische Datenbank Heidelberg, Heidelberger Akademie der Wissenschaften. https://edh-www.adw.uni-heidelberg.de/inschrift/suche (2025-10-21)
KLAUSER, T. 1959, Studien zur Entstehungsgeschichte der christlichen Kunst II. – Jahrbuch für Antike und Christentum 2, 115–145.
KNIFIC, T. 1990, Vitovlje – zgodnjesrednjeveško grobišče Užiče. – Varstvo spomenikov 32, 189.
KNIFIC, T., D. SVOLJŠAK 1984, Grobovi langobardskih vojščakov iz Solkana (Nova Gorica). – Arheološki vestnik 35, 277–290.
KNIFIC, T., M. SAGADIN 1991, Pismo brez pisave (katalog razstave). – Ljubljana.
KOCH, G. 2000, Frühchristliche Sarkophage. – Handbuch der Archäologie 3.
KOS, P., A. ŠEMROV 1995, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien 3. – Berlin.
LUPA = Ubi erat lupa. Bilddatenbank zu antiken Steindenkmälern, O. in F. Harl. http://lupa.at/ (2025-09-3)
MARUŠIČ, B. 2005, Kaj je Ortaona? – V: D. Mihelič (ur.), Ad Fontes. Otorepčev zbornik, 243–247, Ljubljana.
MAZZOLENI, D. 1982, L‘epigrafia cristiana ad Aquileia nel IV secolo. – V: Aquileia nel IV secolo, Antichità altoadriatiche 22/1, 301–325.
MAZZOLENI, D. 2000, Monogramma. – V: F. Bisconti (ur.), Temi di iconografia paleocristiana, Sussidi allo studio delle antichità cristiane 13, 221–223.
MENIS, G. C. 1978, Rapporti ecclesiastici tra Aquileia e la Slovenia in etá paleocristiana. – Arheološki vestnik 29, 368–378.
MERC, V., M. PERGAR 2023, Od novoveške lončenine do laserskih posnetkov. Arheološka podoba Šmihela skozi prizmo arheologije mlajših obdobij. – V: P. Kolenc (ur.) Srednjeveška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem, 11–37, Ljubljana.
OSMUK, N. 1977a, Nova Gorica – Ledine. – Varstvo spomenikov 21, 238.
OSMUK, N. 1977b, Rimska arhitektura na Ledinah v Novi Gorici. – Goriški letnik 12–14, 79–104.
OSMUK, N. 1977c, Solkan. – Varstvo spomenikov 21, 262.
OSMUK, N. 1977d, Nova Gorica. – Varstvo spomenikov 21, 235–236.
OSMUK, N. 1981, Solkan – Gorišček. – Varstvo spomenikov 23, 257.
PARDYOVÁ, M. 1993, L‘orante. Quelques réflexions sur le plus spécifique symbole de l‘art paléochrétien. – Sborník prací Filozofické fakulty brněnské univerzity. E, Řada archeologicko-klasická 42, 169–182.
PRIGENT, P. 1992, Les orants dans l‘art funéraire du christianisme ancien. – Revue d‘histoire et de philosophie religieuses 72/2, 143–150.
PRIGENT, P. 1997, L‘arte dei primi Cristiani. L‘eredità culturale e la nuova fede. La via delle simboli. – Roma.
PRÖTTEL, P. 1988, Zur Chronologie der Zwiebelknopffibeln. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 35/1, 347–372.
PRÖTTEL, P. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis 7. Jahrhunderts n. Chr. im oberen Adriaraum und in Slowenien. – Kölner Studien zur Archäologie der römischen Provinzen 2.
RUTAR, S. 1885, Gradišče pri Sv. Pavlu nad Gojačami. – Soča 52, 24. decembra 1885.
RUTAR, S. 1886, Ruine st. Paul im Wippacher-Thale. – Mittheilungen der K. K. Central- Commission 12, 81–82.
SEIB, G. 1994, Orans, orante. – V: E. Kirschbaum (ur.), Lexikon der christlichen Ikonographie 3. Allgemeine Ikonographie L–R, 352–354, Rom, Freiburg, Basel, Wien.
SPERA, L. 2006, Depositus in Cristo. Valenze soteriche nella ridefinizione cristiana del mondo funerario. – V: Pagani e cristiani alla ricerca della salvezza (secoli I–III), XXXIV. Incontro di studiosi dell‘antichità cristiana, Studia Ephemeridis Augustinianum 96, 765–777.
SVOLJŠAK, D. 1965, Vrtovin-Lozarji, Hribarjeva domačija. – Varstvo spomenikov 10, 202.
SVOLJŠAK, D. 1977a, Kromberk – Damber. – Varstvo spomenikov 21, 235–236.
SVOLJŠAK, D. 1977b, Kromberk – Na borštih. – Varstvo spomenikov 21, 236.
SVOLJŠAK, D. 1977c, Nova Gorica – Ledine. – Varstvo spomenikov 21, 236–238.
SVOLJŠAK, D. 1977d, Staroselski grobovi v Novi Gorici. – Goriški letnik 12–14, 105–111.
SVOLJŠAK, D. 1985a, Sv. Pavel nad Vrtovinom. – Arheološki vestnik 36, Ljubljana, 195–236.
SVOLJŠAK, D. 1985b, Ulica B. Kalina. – Varstvo spomenikov 27, 236–237.
SVOLJŠAK, D. 1990, Sv. Katarina nad Novo Gorico. Arheološka podoba. – Goriški letnik 17, 33–55.
SVOLJŠAK, D. 2005, L‘insediamento fortificato d‘altura di Sv. Katarina sopra Nova Gorica. – V: G. Bandelli, E. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri, 1903–2003, Atti del Convegno internazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Ser. 2, vol. 9, 657–665.
SVOLJŠAK, D. 2006, Oljenka s Kristusovim monogramom. – Skupna oznanila pastorelnega okrožja Nova Gorica. Arhiv 6/31. https://pong.rkc.si/L_6/let_VI/LVI_st31.html
SVOLJŠAK, D., T. KNIFIC 1976, Gojače – Boršt. – V: D. Svoljšak, T. Knific, Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča, Situla 17, 12–20, 79–83.
SVOLJŠAK, D., B. ŽBONA TRKMAN 1986, Novi napisi v Posočju. – Arheološki vestnik 37, 385–390.
ŠTEKAR, S. 1960a, Lozarji. – Varstvo spomenikov 7 (1958–1959), 331–332.
ŠTEKAR, S. 1960b, Lozarji. – Varstvo spomenikov 7 (1958–1959), 344–345.
ŠTIH, P. 1999, “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”. Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). – Nova Gorica.
TABBERNEE, W. 2008, Epigraphy. – V: S. A. Harvey, D. G. Hunter (ur.), The Oxford Handbook of Early Christian Studies, Oxford.
URLEB, T. 1962, Vitovlje pri Šempasu. – Varstvo spomenikov 8 (1960–1961), 218–219.
VERGONE, G. 2006, L‘apparato decorativo dei titoli cristiani di Aquileia. – V: G. Cuscito (ur.), Aquileia dalle origini alla costituzione del ducato longobardo. L ’arte ad Aquileia dal sec. IV al IX. Antichità altoadriatiche 62, 535–564.
ZAVRTANIK, J. 1984a, Poznoantično grobišče pri Kosovelih. – Goriški letnik 11, 85–94.
ZAVRTANIK, J. 1984b, Tabor nad Črničami. – Goriški letnik 11, 91–92.
ŽBONA TRKMAN, B. 1984, Arheološko najdišče Pavlini v Lokah. – Goriški letnik 11, 73–84.
ŽBONA TRKMAN, B. 1986, Loke. Vila rustica. – Arheološki pregled 26 (1985), 103–104.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
