Reliefi s prikazi orožja iz Patare: obeležitev bitke pri Akciju in upodobitev mečev v nožnicah iz obdobja prehoda iz republike v principat
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.77.03Ključne besede:
reliefni prikazi orožja, obeležitev zmage, bitka pri Akciju, meč v nožnici, Patara, reka LjubljanicaPovzetek
Članek obravnava ponovno uporabljena kamnita bloka z reliefnimi prikazi orožja, ki sta vgrajena v rimsko gledališče v Patari (JZ Turčija). Izsledki preučevanja kažejo, da sta bila kamnita bloka prej del spomenika ali stavbe, ki je obeleževala Oktavijanovo zmago pri Akciju (31 pr. n. št.). Reliefa poleg običajnih elementov avgustejske vizualne govorice vsebujeta doslej nezabeležen motiv: upodobitev sfinge, ki aludira na egipčansko kraljico Kleopatro.
Reliefi so pomembni za preučevanje rimskih mečev in nožnic v času prehoda iz republike v principat. Upodobljena meča v nožnicah sta namreč zelo podobna edinstvenemu meču v nožnici iz reke Ljubljanice (Slovenija), ki je bil zaradi svojih tipoloških značilnosti in dejstva, da so okovi nožnice narejeni iz čiste rimske medenine, datiran v obdobje 60–30/15 pr. n. št. Reliefi iz Patare omogočajo natančnejše datiranje in prikazujejo podrobnosti, ki se na meču in pripadajoči nožnici iz reke Ljubljanice niso ohranile.
Prenosi
Literatura
BÄBLER, B. 2001, s. v. Sphinx. – In: Der Neue Pauly 11, 816–819, Stuttgart, Weimar.
BARRUOL, G. 1996, La statue du Guerrier de Vachères (Alpes-de-Haute-Province). – Revue archéologique de Narbonnaise 29, 1–12.
BECK, F., H. CHEW 1991, Masques de fer. Un officier romain du temps de Caligula. – Paris.
BERTOLDI, M. E. 1968, Un monumento commemorative sul Campidoglio. – In: A. M. Collini (ed.), Studi di topografia romana, Quaderni dell’Istituto di topografia antica della Università di Roma 5, 39–53.
BISHOP, M. C., J. C. N. COULSTON 20062 , Roman Military Equipment. From the Punic Wars to the Fall of Rome. – Oxford.
CAVALIER, O. 2008, Statua del guerriero di Vachères. – In: G. Gentili (ed.), Giulio Cesare: l’uomo, le imprese, il mito, 142–143, Milano.
CRAWFORD, M. H. 1974, Roman Republican Coinage. – Cambridge.
DELIA, D. 1998, ‘Isis, or the Moon’. – In: W. Clarysse, A. Schoors, H. Willems (ed.), Egyptian Religion. The Last Thousand Years. Studies Dedicated to the Memory of Jan Quaegebeur, 539–550, Leuven.
FRANZONI, C. 1987, Habitus atque habitudo militis. – Roma.
HERBIG, R. 1929, s. v. Sphyinx. – In: G. Wissowa et al. (ed.), Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft IIIA 2, 1703–1749, Stuttgart.
HÖLSCHER, T. 1984, Actium und Salamis. – Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts 99, 187–214.
HÖLSCHER, T. 1988, Historische Reliefs. – In: W. D. Heilmeyer, E. La Rocca, H. G. Martin (ed.), Kaiser Augustus und die verlorene Republik, 351–400, Mainz am Rhein.
INSTINSKY, H. U. 1962, Die Siegel des Kaisers Augustus. Ein Kapitel zur Geschichte und Symbolik des antiken Herrscherssiegels. – Deutsche Beiträge zur Altertumswissenschaft 16.
ISTENIČ, J. 2000a, Roman late-republican gladius from the river Ljubljanica (Slovenia) / Rimski poznorepublikanski gladij iz Ljubljanice. – Arheološki vestnik 51, 171–182.
ISTENIČ, J. 2000b, A late-republican gladius from the River Ljubljanica (Slovenia). – In: A. T. Croom, W. B. Griffiths (ed.), Re-enactment as Research. Proceedings of the Twelfth International Roman Military Equipment Conference, South Shields 1999, Journal of Roman Military Equipment Studies 11, 1–9.
ISTENIČ, J. 2019, Roman military equipment from the river Ljubljanica, Typology, chronology and technology. – Katalogi in monografije 43.
ISTENIČ, J. 2025, The role of Roman armies in the territorial expansion and consolidation of Roman imperial power in the territory of Slovenia (Vloga rimskih vojsk v rimski osvojitvi ozemljadanašnje Slovenije in utrditvi rimske nadvlade). – Arheološki vestnik 76, 113–146. https://doi.org/10.3986/AV.76.16
ISTENIČ, J., Ž. ŠMIT 2007, The beginning of the use of brass in Europe with particular reference to the southeastern Alpine region. – In: S. La Niece, D. R. Hook, P. T. Craddock (ed.), Metals and Mines. Studies in Archaeometallurgy. Selected papers from the conference ‘Metallurgy: A Touchstone for Cross-cultural Interaction’ held at the British Museum 28–30 April 2005 to celebrate the career of Paul Craddock during his 40 years at the British Museum, 140–147, London.
JONES, J. M. 1990, Dictionary of ancient Roman coins. – London.
KAHIL, L. 1984, s.v. Artemis. – In: LIMC II, 618–753. Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae [zadnji dostop / last checked 2025-4-9].
KRAUSKOPF, I. 1994, s.v. Oidipous. – In: LIMC VII, 1–15. Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae [zadnji dostop / last checked 2025-4-9].
KUZMIN, Y. N. 2018, Seleucid anchor in Patara. – Mnemon. Research and publications on the history of the ancient world 18/1, 363–372.
LOHNER-URBAN, U. 2020, Das Osttor von Side. Entwicklungslinien der pamphylischen Hoftore am Übergang vom Späthellenismus zur römischen Kaiserzeit. – In: U. Lohner-Urban, U. Quatember (ed.), Zwischen Bruch und Kontinuität, BYZAS 25, 251–269.
LORENZO, K. 2019, Post-Actium Place Making: Octavian and the Ambracian Gulf. – In: R. Döhl, J. J. van Rensburg (ed.), Signs of Place. A visual interpretation of landscape, Berlin studies of the ancient world 69, 121–143.
MACKENSEN, M. 2001, Ein spätestrepublikanische-augusteischer Dolch aus Tarent/Kalabrien. – In: Carinthia Romana und die römische Welt. Festschr. für Gernot Piccottini zum 60. Geburtstag, 341–354, Klagenfurt.
MANSEL, A. M. 1968, Osttor und Waffenreliefs von Side (Pamphylien). – Archäologischer Anzeiger 53, 239–279.
MIKS, Ch. 2007, Studien zur römischen Schwertbewaffnung in der Kaiserzeit. – Kölner Studien zur Archäologie der römischen Provinzen 8.
PERNET, L. 2006, Les armes. – In: L. Pernet, E. Carlevaro, L. Tori, G. Vietti, P. Della Casa, B. Schmid-Sikimić (ed.), La Necropoli di Giubiasco (TI) 2, Collectio archaeologica 4, 27–84.
PERNET, L. 2010, Armement et auxiliaires gaulois (IIe et Ier siècle avant notre ère). – Protohistoire européenne 12.
PEROVŠEK, S., Z. MILIĆ 2000, Konserviranje in restavriranje rimskega meča z leseno nožnico iz reke Ljubljanice (The conservation and restoration of a Roman sword with a wooden scabbard found in the Ljubljanica River). – Arheološki vesnik 51, 189–193.
PESCHLOW, U. 2012, Das Theater als Arena. Die Schutzmauer zwischen Koilon und Orchestra. – In: Piesker, Ganzert 2012, 195–205.
PIESKER, K., J. GANZERT 2012, Patara II.2. Das Theater von Patara. Ergebnisse der Untersuchungen 2004 bis 2008. – Beiträge zur Architektur- und Kulturgeschichte 7.
PLANTZOS, D. 2011, The Iconography of Assimilation: Isis and Royal Imagery on Ptolemaic Seal Impressions. – In: I. Panagiotis, A. S. Chankowski, C. C. Lorber (ed.), More Than Men, Less Than Gods. On Royal Cult and Imperial Worship. Proceedings of the International Colloquium Organized by the Belgian School at Athens, November 1–2, 2007, 389–415, Leuven.
POLITO, E. 1998, Fulgentibus armis. Introduzione allo studio dei fregi d’armi antichi. – Xenia Antiqua. Monographie 4.
REUSSER, Ch. 1993, Der Fidestempel auf dem Kapitol in Rom und seine Ausstattung. – Bullettino della commissione archeologica comunale di Roma, Suppl. 2.
SIMON, E. 1984, s.v. Diana. – In: LIMC II, 792–849. Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae [zadnji dostop / last checked 2025-4-9].
SUTHERLAND, C. H. V. 19842 , The Roman Imperial Coinage I. – London.
TRILLMICH, W. 1988, Münzpropaganda. – In: Kaiser Augustus und die verlorene Republik, 474–528, Berlin.
TRINKL, E. 2025, Altes und Neues zum Waffenfries vom Osttor. – In: H. S. Alanyalı, S. Akca (ed.), 2009–2019 Yılları Arasındaki Araştırmalar, Side Antik Kenti Araştırmaları 2, 147–153.
ZACHOS, L. K. 2003, The tropaeum of the sea-battle of Actium at Nikopolis: interim report. – Journal of Roman Archaeology 16, 65–92.
ZACHOS, K. L. 2024 (ed.), The Victory Monument of Augustus at Nicopolis. The Tropaeum of the Sea Battle of Actium I, II. – Athens.
ZANKER, P. 2002, The Power of Images in the Age of Augustus. – Ann Arbor.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
