Nove radiokarbonske datacije skeletnih in žganih grobov s prazgodovinskega grobišča Dobova – Gomilice
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.76.13Ključne besede:
Dobova, plano žgano/žarno grobišče, skeletni grobovi, biritualni grobovi, pogrebni običaji, pozna bronasta doba, datacije 14C, antropološka analizaPovzetek
Šele v zadnjem desetletju so bili objavljeni prvi rezultati radiokarbonskih analiz vzorcev z grobišč pozne bronaste dobe na Slovenskem, kar je omogočilo natančnejši vpogled v absolutno kronologijo obdobja med 13. in 9. st. pr. n. št. na območju jugovzhodnih Alp. Prazgodovinsko grobišče v Dobovi spada zaradi velikega števila odkritih grobov in predvsem kontinuitete pokopavanja vse od pozne bronaste do zgodnje železne dobe med pomembnejše nekropole v regiji. V članku so predstavljene prve radiokarbonske analize žganih in nežganih kosti z grobišča Dobova – Gomilice. Radiokarbonska datacija vzorca iz groba 289 je potrdila njegovo starost v 12. st. pr. n. št. Na območju dobovske nekropole z žarnimi oz. žganimi grobovi je bilo najdenih tudi osem skeletnih grobov. Rezultati radiokarbonskih analiz skeletnih grobov 97, 202, 305a in 354a ter neposredno na njih navezanih žganih grobov 305 in 354 jasno nakazujejo, da so prav vsi iz pozne bronaste dobe. Presenetljivo je, da pri dvojnih pokopih, skeletnih in žganih, ne gre za sočasne biritualne grobove, temveč za sekundarne pokope nežganih ostankov.
Prenosi
Literatura
ALTERAUGE et al. 2020 = A. Alterauge, T. Meier, B. Jungklaus, M. Milella, S. Lösch 2020, Between belief and fear – Reinterpreting prone burials during the Middle Ages and early modern period in German-speaking Europe. – PloS ONE, 15(8). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0238439
ANGELINI, I., B. GRATUZE, G. ARTIOLI 2019, Glass and other vitreous materials through history. – V: G. Artioli, R. Oberti (ur.), The Contribution of Mineralogy to Cultural Heritage, EMU Notes in Mineralogy 20, 87–150.
BELARDELLI, C., C. GIARDINO, A. MALIZIA 1990, L’Europa a sud e a nord delle Alpi alle soglie della svolta protourbana. Necropoli della tarda età dei Campi di Urne dell’area circumalpina centro-orientale. ‒ Treviso.
BELLINTANI, P., I. ANGELINI 2020, I vetri di Frattesina. Caratterizzazione crono-tipologica, archeometria e confronti nell’ambito della tarda età del Bronzo dell’Europa centro-orientale e del Mediterraneo. – Padusa 56, 71–118.
BERDEN, T., P. PAVLIN 2021, Grobišča pri Humku v Dobovi / Cemeteries at Humek in Dobova (Slovenia). – Arheološki vestnik 72, 187–225. https://doi.org/10.3986/AV.72.07
BIANCHIN CITTON, E., C. BALISTA, G. DE ANGELI 2015, L’abitato protostorico di Montagnana-Borgo S. Zeno (Padova). Aggiornamento dei dati paleoambientali in relazione alle diverse fasi insediative. – V: G. Leonardi, V. Tiné (ur.) 2015, Preistoria e protostoria del Veneto, Studi di preistoria e protostoria 2, 461–468.
BIANCO PERONI, V. 1976, Die Messer in Italien / I coltelli nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde VII/2.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2014, Na razmeđu svjetova za prijelaza milenija. Kasno brončano doba na Kvarneru / At the crossroads of worlds at the turn of the millennium. The Late Bronze Age in the Kvarner region, Katalozi I monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 9.
BLEČIĆ KAVUR, M., B. KAVUR 2015, The game of glass beads in the attire of the cultures of Caput Adriae and its hinterland. – V: I. Lazar (ur.), Annales du 19e Congrès de l‘Association internationale pour l‘Histoire du verre, Piran 2012, Annales Mediterranei, 39–47.
BOULUD, S. 2002, Les nécropoles à incinération de Balatonmagyaród-Hídvégpuszta et Balatonmagyaród- Kiskányavár. L’étape initiale de l’âge du Bronze final en Transdanubie. – Doktorska disertacija / PhD thesis, University of Bourgogne and University of Eötvös Loránd Budapest (neobjavljeno / unpublished).
BRICELJ, M. 2024, Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem (Bronze Age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region). – Arheološki vestnik 75, 679–722. https://doi.org/10.3986/AV.75.21
CANCI, A. 2022, Gazzo Veronese, località la Colombara. Bioarcheologia e archeotanatologia delle inumazioni di una necropoli paleoveneta. – V: L. Salzani, M. Morelato (ur.) 2022, 381–394.
CAVAZUTTI et al. 2019 = C. Cavazutti, A. Cardarelli, F. Quondam, L. Salzani, M. Ferrante, S. Nisi, A. R. Millard, R. Skeates 2019, Mobile elites at Frattesina: flows of people in a Late Bronze Age ‘port of trade’ in northern Italy. – Antiquity 93/369, 624–644. https://doi.org/10.15184/aqy.2019.59
CIUGUDEAN, C. 2009, Bemerkungen zur Chronologie der befestigten Siedlung von Teleac. – Analele Banatului. Archeologie – Istorie 17, 67–87.
COLONNA, C. 2006, Necropoli dell’ultima età del bronzo nell’area padana: per una loro cronologia relativa, Fonti archeologiche per la protostoria italiana 1.
ČERČE, P., I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe / Catalogue of Hoards of the Urnfield
Culture. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1. – Kataogi in monografije 29, 129–232.
ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor / Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 60, 7–116.
ČREŠNAR, M. 2022, Rogoza I/II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 100. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/aas_100_rogoza_1.pdf
ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 661–702.
ČREŠNAR, M., M. VINAZZA (ur.) 2018, Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan. ‒ Ljubljana. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/index
DE MIN, M. 1986, Frattesina di Fratta Polesine. La necropolis protostorica. – V: M. De Min, R. Peretto (ur.), L’Antico Polesine. Testimonianze archeologiche e paleoambientali. Catalogo delle esposizioni di Adria e di Rovigo, febbraio–novembre 1986, 143–170, Adria, Rovigo.
DE MULDER, G., M. VAN STRYDONCK, M. BOUDIN 2009, The impact of cremated bone dating on the archaeological chronology of the Low Countries. – Radiocarbon 51/2, 579–600.
DÖRRER, O. 2003, Das Grab eines nordostalpinen Kriegers in Hallstatt. Zur Rolle von Fremdpersonen in der alpinen Salzmetropole. – Archaeologia Austriaca 86, 55–81.
DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča (Versuch einer Einteilung des Urnenfeldes in Dobova). ‒ Arheološki vestnik 29, 36‒45.
DULAR, J. 2002, Dolnji Lakoš in mlajša bronasta doba med Muro in Savo / Dolnji Lakoš und die Jungbronzezeit zwischen der Mur und der Save. – V: J. Dular, I. Šavel, S. Tecco Hvala (ur.), Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, 142–223. https://doi.org/10.3986/9789612544980
DULAR, J. 2021, Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi 2. – E-Monographiae Instituti archaeologici Sloveniae 10/2. https://doi.org/10.3986/9789610505105_2
FISCHER, C.-E., I. ARMIT 2022, Ancient DNA analysis of four individuals from Obrežje. – V: Ph. Mason, B. Kramberger (ur.) 2022, 213–216.
FREI, B. 1955, Durchbrochene Armbänder der Hügelgräberbronzezeit. – Germania 33, 324 –333. Nove radiokarbonske datacije skeletnih in žganih grobov s prazgodovinskega grobišča Dobova – Gomilice
GABROVEC, S. 1956, Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. – Dolenjska muzejska knjižnica 1.
GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji (Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 24, 338–385.
GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. Kasno brončano doba (kultura polja sa žarama). – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 52–96, Sarajevo.
GAMBA, M., D. VOLTOLINI 2018, L’inumazione presso I Veneti antichi. Il caso della necropoli patavina di palazzo Emo Capodilista-Tabacchi. – ARIMNESTOS. Ricerche di Protostoria Mediterranea 1, 209–225.
GAMBA, M., G. GAMBACURTA, A. RUTA SERAFINI (ur.) 2014, La prima Padova. Le necropoli di Palazzo Emo Capodilista-Tabacchi e di via Tiepolo–Via San Massimo tra il IX e l’VIII secolo a.C. / Zametki Padove. Nekropola Palače Emo Capodilista-Tabacchi in na ulicah Tiepolo–San Massimo med 9. in 8. stoletjem pr. n. št. – Archeologia del Veneto 3.
GARAŠANIN, M., N. TASIĆ 1975, Praistorijske ostave u Srbiji i Vojvodini / Les dépôts préhistoriques de la Serbie et de la Voïvodine. – Arheološka građa Srbije, serija 1, Praistorija, knjiga 1, Beograd.
GAVRANOVIĆ, M., D. LOŽNJAK DIZDAR 2020, To Burn or not to Burn. Inhumation Versus Cremation at the End of the Bronze Age in the Region between the Southern Carpathian Basin and the Western Balkans. – V: M. Gavranović, D. Heilmann, A. Kapuran, M. Verčik (ur.) 2020, Spheres of Interaction. Contacts and Relationships between the Balkans and Adjacent Regions in the Late Bronze / Iron Age (13th–5th Centuries BCE). Proceedings of the Conference held at the Institute of Archaeology, Belgrade. 15–17 September, 2017. Perspectives on Balkan Archaeology 1, Rahden/Westf., 2020, 53–74.
GLEIRSCHER, P. 2008, Zum Grab des Schwertträgers von der Napoleonswiese über Warmbad Villach. Ein Nachtrag einschließlich drei, der verschollen geglaubten Gefäße (O grobu bojevnika z mečem z Napoleonovega travnika nad Beljaškimi Toplicami). – Arheološki vestnik 59, 213–225.
GONZATO, F. 2018, Una necropoli protostorica a nord di Oppeano (Verona). Lo scavo di via Da Vinci-Palù. – Vago di Lavagno.
GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na hribu v Metliki (A Hallstatt tumulus at Hrib in Metlika). – Arheološki vestnik 55, 111–206.
GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slovenije 46. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-46_Orehova_vas.pdf
GRAHEK, L. 2017, Iška Loka in grob iz Matene. Nova odkritja o pozni bronasti dobi na Ljubljanskem barju / Iška Loka and the grave from Matena. New findings on the Late Bronze Age in the Ljubljana marshes. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 34, 101–121.
GRIEBL, M., B. BIEDERER 2022, Die Speichergruben der späturnenfelderzeitlichen Wallanlage von Stillfried an der March, Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 92.
GUMĂ, M. 1995, O necropolă din prima epocă a fierului la Iaz (com. Obreja, jud. Caraş-Severin) (An early Iron Age cemetery at Iaz (Obreja village, Caraş-Severin district)). – Analele Banatului. Archeologie – Istorie 4/1, 244–284.
GUŠTIN, M. 1982, Dobova. – Varstvo spomenikov 24, 190–191.
GUŠTIN, M. 1990, Dobova. Brežice. – V: Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, 17–20.
GUTJAHR, C., M. WINDHOLZ-KONRAD 2024, Aktuelle Einblicke in die spätmittelbronze- bzw. frühurnenfelder-bis älterhallstattzeitliche Nekropole Kainach bei Wildon, Steiermark (Trenutna spoznanja o srednje- oz. poznobronastodobnem in starejšehalštatskodobnem grobišču Kainach pri Wildonu (avstrijska Štajerska)). – Arheološki vestnik 75, 629–678. https://doi.org/10.3986/AV.75.20
HANDLER, J. 1996, A prone burial from a plantation slave cemetery in Barbados, West Indies: possible evidence for an African-type witch or other negatively viewed person. – Historical Archaeology 30 (3), 76–86.
HANSEN, S. 1994, Studien zu den Metalldeponierungen während der älteren Urnenfelderzeit zwischen Rhônetal und Karpatenbecken. – Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 21, Bonn.
HELGERT, H. 1995, Grabfunde der Čaka-Kultur (Bz D/Ha A1 – Übergangsperiode) aus Zurndorf, p. B. Neusiedl am See, Burgenland. Ein Beitrag zur weiblichen Totentracht. – Archaeologia Austriaca 79, 197–248.
HELLERSCHMID, I. 2006, Die urnenfelder-/hallstattzeitliche Wallanlage von Stillfried an der March. Ergebnisse der Ausgrabungen 1969-1989 unter besonderer Berücksichtigung des Kulturwandels an der Epochengrenze Urnenfelder-/ Hallstattkultur. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 63.
HEYMANS, H. 2020, Die Rettungsgrabung im zweiten Innenhof des Steiermärkischen Landesarchivs in Graz im Jahr 1998. – Jahrbuch des Steiermärkischen Landesarchivs 3, 265–355.
JAKOB-FRIESEN, G. 1969, Skjerne und Egemose. Wagenteile südlicher Provenienz in Skandinavischen Funden. – Acta Archaeologica 40, 122–158.
JANKOVITS, K. 2017, Die bronzezeitlichen Anhänger in Ungarn. – Studia ad Archaeologiam Pazmaniensia 9.
JEVTIĆ, M. 1994, Stamped pottery of Insula Banului type and the beginnings of the Basarabi culture in Serbia. – V: H. Ciugudean, N. Boroffka (ur.), The early Hallstatt period (1200–700 B.C.) in south-eastern Europe. Proceedings of the International Symposium from Alba Iulia, 10–12 June, 1993, 129–142, Alba Iulia.
JOCKENHÖVEL, A. 1980, Die Rasiermesser in Westeuropa. – Prähistorische Bronzefunde VIII/3.
KACSÓ, C. 1995, Der Hortfund von Arpăşel, Kr. Bihor. – V: T. Soroceanu (ur.), Bronzefunde aus Rumänien, Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 10, 81–130.
KALICZ-SCHREIBER, R. 2010, Ein Gräberfeld der Spätbronzezeit von Budapest-Békásmegyer. – Budapest.
KNEZ, T. 1967, Staroslovanske najdbe na Dolenjskem in v Beli krajini (Frühslawische Funde aus Dolenjsko (Unterkrain) und Bela krajina (Weisskrain)). – Arheološki vestnik 18, 389–396.
KOPRIVNIK, V. 2021, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč. I. Katalog grobov in grobnih pridatkov / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period. I. Catalogue of graves and grave goods. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021, 215–278.
KOPRIVNIK, V., B. TERŽAN 2021, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč. II. Analiza sestavov grobnih pridatkov in družbena struktura / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period. II. Analysis of the grave-good compositions and social structure. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021, 279–298.
KOSSACK, G. 1954, Studien zum Symbolgut der Urnenfelderund Hallstattzeit Mitteleuropas, Römisch-Germanische Forschungen 22, Berlin.
KRAMBERGER, B. 2024, Novosti o poselitvi Pohorskega Podravja v zgodnji in srednji bronasti dobi ter kronologija poselitve na najdišču Slivnica 1B pri Mariboru / New insight into the settlement of Pohorsko Podravje region in the Early and Middle Bronze Age and the chronology of Slivnica 1B near Maribor. – Arheološki vestnik 75, 551–618. https://doi.org/10.3986/AV.75.18
KUNSTELJ, M. 2018, Bronasti obeski – pričevalci čezjadranskih povezav v pozni bronasti dobi / Bronze pendants – signs of trans-Adriatic connections in the Late Bronze Age. – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.) 2018, 199–217.
LEGHISSA et al. 2023 = E. Leghissa, Ž. Šmit, B. Brezigar, V. Svetličič, P. Turk 2023, The earliest glass from the territory of Slovenia. – Documenta Praehistorica 50,434–444.
LOCHNER, M. 1991, Studien zur Urnenfelderkultur im Waldviertel (Niederösterreich), Mitteilungen der prähistorischen Kommission 25.
LOŽNJAK DIZDAR et al. 2018 = D. Ložnjak Dizdar, S. Filipović, P. Rajić Šikanjić, S. Radović, S. Forenbaher, 2018, Pogrebni običaji i društvo kasnog brončanog doba na jugu Karpatske kotline. Groblje Slatina, 11. st. pr. Kr. / Late Bronze Age mortuary practices and societies in the southern Carpathian Basin. Slatina cemetery, 11th century BC. – Monografije Instituta za arheologiju 13.
LOŽNJAK DIZDAR et al. 2020 = D. Ložnjak Dizdar, P. Rajić Šikanjić, M. Dizdar, S. Forenbaher, S. Radović, Z. Premužić 2020, Diversity of Ritual in Late Bronze Age Mortuary Practices in the Southern Carpathian Basin. – V: D. Ložnjak Dizdar, M. Dizdar (ur.), Late Bronze Age mortuary practices and society in the Carpathian Basin. Proceedings of the international conference in Zagreb, February 9–10, 2017, 90–121, Zagreb.
MAJNARIĆ-PANDŽIĆ, N. 1988, Prilog poznavanju kasnoga brončanog doba u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. – Arheološki radovi i rasprave 11, 9–27.
MASON, Ph. 1998, Dobova. – Varstvo spomenikov. Poročila 37 (1996), 23.
MASON, Ph., B. KRAMBERGER (ur.) 2022, Obrežje. Prazgodovina. – Arheologija na avtocestah Slovenije 105/1. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/aas_105_obrezje_splet.pdf
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23/1, 2.
MIHOVILIĆ, K. 1972, Nekropola Gradine iznad Limskog kanala. – Histria Archaeologica 3/2 (1977).
MIKLIK-LOZUK, L. 2009, Ostave kasnog brončanog doba iz Poljanaca u Muzeju Brodskog Posavlja, Muzej Brodskog Posavlja, Katalog muzejskih zbirki I.
MILLER, A. CH. J. von, F. NOVOTNY, M. SPANNAGL-STEINER 2019, Zur birituellen Doppelbestattung von Winklarn (NÖ), Parz. 124. Eine urnenfelderzeitliche Sonderbestattung. – Fundberichte aus Österreich 56 (2017), 156–165.
MIROŠŠAYOVÁ, E., CH. PARE, S. STEGMANN-RAJTÁR (ur.) 2017, Das nördliche Karpatenbecken in der Hallstattzeit. Wirtschaft, Handel und Kommunikation in früheisenzeitlichen Gesellschaften zwischen Ostalpen und Westpannonien. – Archaeolingua 38.
MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundhorizonte von Aranyos, Kurd und Gyermely. – Budapest.
MÜLLER-KARPE, H. 1953, Das Kriegergrab von Villach. Zum Beginn der Hallstattkultur in den südlichen Ostalpen. – Carinthia I 143, 171–180.
MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germanische Forschungen 22.
MÜLLER-KARPE, H. 2003, Zur religiösen Symbolik von bronzezeitlichem Trachtschmuck aus Mitteleuropa. – Anodos 3, 145–154.
MÜLLER-SCHEESSEL, N. (ur.) 2013, “Irreguläre” Bestattungen in der Urgeschichte. Norm, Ritual, Strafe…? Akten der internationalen Tagung in Frankfurt a. M. vom 3. bis 5. Februar 2012. – Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 19.
NICHOLLS, R. A. 2017, More than bones. An investigation of life, death and diet in later prehistoric Slovenia and Croatia. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Faculty of Life Sciences, School of Archaeological and Forensic Science, University of Bradford (neobjavljeno / unpublished).
NICHOLLS, R. 2022, Human skeletal remains. – V: Ph. Mason, B. Kramberger (ur.) 2022, 170–171.
NOVOTNÁ, M. 1980, Die Nadeln in der Slowakei. – Prähistorische Bronzefunde XIII/6.
PABST, S. 2008, Zur absoluten Datierung des ersten früheisenzeitlichen Horizontes auf dem nördlichen Zentralbalkan. – Germania 86/2, 591–654.
PABST, S. 2012, Die Brillenfibeln. Untersuchungen zu spätbronze- und ältereisenzeitlichen Frauentrachten zwischen Ostsee und Mittelmeer. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 25.
PABST, S. 2018, Spätbronzezeitliche Violinbogenfibeln zwischen Donau, mittlerer Adria und Ägäis. – Arheološki vestnik 69, 135–178.
PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini. – Časopis za zgodovino in narodopisje 39/4, 9–63.
PAHIČ, S. 1972, Pobrežje – Katalogi in monografije 6.
PAHIČ, S. 1987, Hočko Pohorje. Najdišče in najdbe. – Doneski k pradavnini Podravja 3, Maribor.
PANKAU, C. 2024, Die Zeremonialwagen der späten Bronzezeit in Europa. –Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 395.
PARE, CH. F. E. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa I: Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.–8. Jahrhundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45/1, 293–433.
PARE, CH. F. E. 2017, Frühes Eisen in Südeuropa. Die Ausbreitung einer technologischen Innovation am Übergang vom 2. zum 1. Jahrtausend v. Chr. – V: E. Miroššayová, Ch. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur.) 2017, 11–116.
PARMA et al. 2018 = P. Parma, P. Barta, I. Jarošová, S. Kaupová, M. Nývltová Fišákova, L. Vargová 2018, A Cruel Fate? The Unique Bronze Age Burial from Ivanovice na Hané (okr. Vyskov/CZ). – Archäologisches Korrespondenzblatt 48, 323–337.
PATEK, E. 1961, Die Siedlung und das Gräberfeld von Neszmély. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 13/1-4, 33–82.
PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archaeologia Hungarica. Series nova 44.
PAULI, L. 1975, Keltischer Volksglaube. Amulette und Sonderbestattungen am Dürrnberg bei Hallein und im eisenzeitlichen Mitteleuropa. – Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 28.
PAULÍK, J. 1984, Čačianska mohyla v Dedinke, okres Nové Zámky (II). – Zborník Slovenského národného múzea 78, História 24, 27–48.
PAULÍK, J. 1986, Čačianska mohyla v Dedinke, okres Nové Zamky (IV). – Zborník Slovenského národného múzea 80, Historia 26, 69–112.
PAVLIN, P., U. BAVEC 2017, Poznobronastodobno grobišče Žadovinek pri Krškem / The Late Bronze Age cemetery of Žadovinek near Krško, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 85–104.
PAVLIN et al. 2024 = P. Primož, P. Turk, R. Urankar, D. Josipovič 2024, Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju / The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj. – Arheološki vestnik 75, 151–212. https://doi.org/10.3986/AV.75.06
PEREGO, E. 2014, Abnormal mortuary behaviour and social exclusion in Iron Age Italy. A case study from the Veneto region. – Journal of Mediterranean Archaeology 27, 161–185.
PEREGO, E., V. TAMORI, R. SCOPACASA 2020, Marginal identities in Iron Age Veneto. A case study based on micro-scale contextual analysis and burial taphonomy. – V: A. Bistáková, G. Březinová, P. C. Ramsl (ur.), Multiple identities in prehistory, early history and presence. Proceedings of the SASPRO workshops in Klement (Austria) 2016 and Nitra (Slovakia) 2018, Archaeologica Slovaca Monographiae communicationes 24, 81–96.
PETRES, F. É. 1960, Früheisenzeitliches Gräberfeld in Vál. – Alba Regia I, 17–42.
PETRU, P. 1960‒1961, Dobova. – Varstvo spomenikov 8, 239–240.
PETRU, P. 1969, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje vasi (Römische Gräber aus Dobova, Ribnica und Petrušnja vas). – Razprave 1. razreda SAZU 6, 5–53.
PETRU, P. 1975a, Sela pri Dobovi. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 252. – Ljubljana.
PETRU, P. 1975b, Dobova. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 251–252. – Ljubljana.
PIONTEK, J., T. TOMAZO RAVNIK, M. ŠTEFANČIČ 1975, Antropološka obdelava grobov kasne bronaste dobe iz Dobove pri Brežicah. – V: F. Stare 1975, 19–26.
PLESTENJAK et al. 2014 = A. Plestenjak, T. Verbič, P. Vojaković, M. Novšak 2014, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji OŠ Dobova (poročilo / report; hrani / kept by: Arhej d.o.o.). http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/porocilo_dobova.pdf
PLESTENJAK, A. 2016, Dobova. – Varstvo spomenikov. Poročila 50–51 (2013–2014), 46–47.
PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Izkopavanja v letih 1964–1965 (Nekropole der Urnenfelderkultur im Hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste in Ljubljana. Ausgrabungen in den Jahren 1964–1965). – Razprave 1. razreda SAZU 7/1.
PUŠ, I. 1978, Antropomorfni obeski iz Ljubljane (Anthropomorphic pendants from Ljubljana). – Arheološki vestnik 29, 46–54.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani / Das vorgeschichtliche Urnengräberfeld in Ljubljana. – Razprave 1. razreda SAZU 13/2.
RETZMANN et al. 2020 = A. Retzmann, A.-M. Kriechbaum, M. Griebl, K. Wiltschke-Schrotta, M. Teschler-Nicola, J. Irrgeher, T. Prohaska 2020, Sr Isotope Analysis of Human Remains from Settlement Pits at Stillfried/ March. Reappraising Diagenetic Changes. – Archaeologia Austriaca. Beiträge zur Ur- und Frühgeschichte Mitteleuropas 104, 53–87. https://www.doi.org/10.1553/archaeologia104s53
REYNOLDS, A. 2009, Anglo-Saxon Deviant Burial Customs. – Oxford. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780199544554.001.0001
ŘÍHOVSKÝ, J. 1972, Die Messer in Mähren und dem Ostalpengebiet. – Prähistorische Bronzefunde VII/1.
ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostalpengebiet (von den mittleren Bronzezeit bis zur älteren Eisenzeit). – Prähistorische Bronzefunde XIII/5.
RUARO LOSERI et al. 1977 = L. Ruaro Loseri, G. Steffè De Piero, S. Vitri, G. Righi 1977, La necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896–1900. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste. Monografie di preistoria 1.
RYCHNER-FARAGGI, A.-M. 1993, Métal et parure au Bronze final. – Hauterive-Champréveyres 9, Archéologie neuchâteloise 17.
SALZANI, L. 1985, Preistoria e protostoria nella media pianura veronese. – Oppeano.
SALZANI, L. 2005, La necropoli protostorica di Ponte Nuovo a Gazzo Veronese. – Notizie Archeologiche Bergomensi 13, 7–112.
SALZANI, L., C. COLONNA 2010, La fragilita dell‘urna. I recenti scavi a Narde necropoli di Frattesina (XII–IXsec. a.C.). Mostra archeologica, Museo dei grandi fiumi, Rovigo 5 ottobre 2007 – 30 marzo 2008. – Rovigo.
SALZANI, L., M. MORELATO 2022, I Veneti antichi a Gazzo Veronese. La necropoli della Colombara. – Documenti di archeologia 69.
SALZANI et al. 2020 = L. Salzani, P. Bellintani, M. Bertolini, M. Baldo, U. Thun Hohenstein 2020, Campestrin di Grignano Polesine: le ricerche sul campo, anni 2008–2011. – Padusa LVI, 27–46.
SANKOVIČ, S. 2024, Grobišče iz mlajšega žarnogrobiščnega obdobja na Tišini v Prekmurju (Late urnfield culture burial ground at Tišina in Prekmurje (North–Eastern Slovenia)). – Arheološki vestnik 75, 525–549. https://doi.org/10.3986/AV.75.17
SAVELLA, D. 2015, Le fibule dell’età del Bronzo dell’Italia centrale. Definizione dei tipi e della loro cronologia e distribuzione tra Italia, Sicilia ed Egeo. – Universitätsforschungen zur prähistorischen archäologie 260.
SCHEFZIK, M. 2012, Den Mächten in der Tiefe. Ein urnenfelderzeitlicher Brunnen mit Opferfunden von Germering bei München. – V: U. Recker, B. Steinbring, B. Wiegel (ur.), Jäger, Bergleute, Adelige. Archäologische Schlaglichter aus vier Jahrtausenden. Festschrift für Claus Dobiat zum 65. Geburtstag, Internationale Archäologie. Studia honoraria 33, 37–57.
SCHMIDTOVÁ, J., P. BAXA, J. PAULÍK 2002, Der Bronzehortfund aus Bratislava-Rusovce. – Anodos 2, 277–294.
SCORRANO et al. 2021 = G. Scorrano, F. E. Yediay, T. Pinotti, M. Feizabadifarahani, K. Kristiansen 2021, The genetic and cultural impact of the Steppe migration into Europe. – Annales of Human Biology 48/3, 223–233.
STARE, F. 1951, Ilirsko grobišče pri Dobovi (The Illyrian necropolis near Dobova). – Arheološki vestnik 2, 61–68.
STARE, F. 1953, Ilirsko grobišče pri Dobovi. Izkopavanja leta 1952. – Razprave 1. razreda SAZU 3, 109–177.
STARE, F. 1954a, Topografsko raziskovanje v okolici Dobove (Topographische Forschungen in der Umgebung von Dobova). – Arheološki vestnik 5/1, 123–131.
STARE, F. 1954b, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). – Dela 1. razreda SAZU 9.
STARE, F. 1958–1959a, Dobova. – Varstvo spomenikov 7, 279.
STARE, F. 1958–1959b, Dobova – Veliki Obrež. – Varstvo spomenikov 7, 287.
STARE, F. 1960, Grob 108 iz Dobove. – Situla 1, 81–110.
STARE, F. 1960‒1961, Dobova pri Brežicah. – Varstvo spomenikov 8, 191–192.
STARE, F. 1975, Dobova. ‒ Posavski muzej Brežice 2.
SZOMBATHY, J. 1929, Prähistorische Flachgräber bei Gemeinlebarn in Niederösterreich. – Römisch-Germanische Forschungen 3.
ŠKALER, S. 1960‒1961a, Dobova pri Brežicah. – Varstvo spomenikov 8, 203–204.
ŠKALER, S. 1960‒1961b, Dobova – Brežice – Novo mesto. – Varstvo spomenikov 8, 226.
ŠKALER, S. 1962‒1964, Dobova pri Brežicah. – Varstvo spomenikov 9, 191–192.
ŠKALER, S. 1965, Dobova. – Varstvo spomenikov 10, 198.
ŠKOBERNE, Ž., A. BUGAR 2017, Od Budinjaka do Mainza / Von Budinjak nach Mainz. – Zagreb.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo I. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014b Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo II. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014c, Ljubljana. Dvorišče SAZU. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 363–385.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014d, Contributo alla conoscenza degli inizi dell΄età del Ferro tra la penisola italiana e l΄area alpina sud-orientale. Analisi degli spilloni con capocchia conica e ad ombrellino nell΄area del Caput Adriae. – Padusa 50, 141–166.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2018, Razmislek o poznobronastodobnih skupnostih iz Ljubljane na podlagi njihovih pogrebnih običajev in noše (Considerations about the Late Bronze Age communities in Ljubljana as revealed by their funerary practices and attires). – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.) 2018, 163–186.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2020, The earliest cremation burials in the South-Eastern Alpine region from the Middle Bronze Age – signs of intercultural connections with the Northern Carpathian Basin. – Praehistorische Zeitschrift 95/2, 447–490. https://doi.org/10.1515/pz-2020-0024
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2021, Towards an absolute chronology at the beginning of the Late Bronze Age. – Archaeologia Austriaca 105, 117–148. https://doi.org/10.1553/archaeologia105s117
ŠKVOR JERNEJČIČ, B., P. VOJAKOVIĆ 2020, Understanding social relations through settlement vs cemetery records. Late Bronze Age social (in)equalities in the case of Ljubljana (Slovenia). – Quaternary international 539, 138–157. https://doi.org/10.1016/j.quaint.2018.12.033
ŠKVOR JERNEJČIČ, B., P. VOJAKOVIĆ 2023, Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet / Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social identities in prehistory. – Arheološki vestnik 74, 591–632. https://doi.org/10.3986/AV.74.20
ŠKVOR JERNEJČIČ, B., E. LEGHISSA, B. BREZIGAR 2022, Settlement patterns in the Eastern and Central Slovenia during the Middle and the Late Bronze Age (the Oloris – Podsmreka horizon). – Ipotesi di preistoria 15, 93–120. https://doi.org/10.6092/issn.1974-7985/15721
ŠLAUS et al. 2022 = M. Šlaus, V. Vyroubal, Ž. Bedić, A. Adamić 2022, Results of the anthropological analysis of cremated human remains from the site Obrežje in Slovenia. – V: Ph. Mason, B. Kramberger (ur.) 2022, 114–124.
ŠMIT, Ž., B. LAHARNAR, P. TURK 2020, Analysis of prehistoric glass from Slovenia. – Journal of archaeological science. Reports 29, 1–13. https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2019.102114
ŠULOVÁ, L. 2006, Tuchoměřice, výstavba komunikací obytné zóny (no. př. 8/2005). – V: D. Daněček, J. Hložek, I. Pleinerová, L. Šulová (ur.), Archeologické výzkumy Středočeského muzea v Roztokách u Prahy v roce 2005. Středočeský vlastivědný sborník 24, 132–141.
TARBAY, J. G. 2019, Disc cuirasses or costume sets? A Late Bronze Age ribbed “phalera” type from East-Central Europe. – V: E. Bánffy, J. P. Barna (ur.), “Trans Lacum Pelsonem”. Prähistorische Forschungen in Südwestungarn (5500–500 v. Chr.) / Prehistoric Research in South-Western Hungary (5500–500 BC), Castellum Pannonicum Pelsonense 7, 367–384.
TERŽAN, B. 1987, Obredi in verovanje / Rituals and religion. – V: Bronasta doba na Slovenskem: 18.–8. st. pr.n.š., 65–78, Ljubljana.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungenzur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. ‒ V: Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz. Monographien 35, 323‒372.
TERŽAN, B. 1999, An Outline of Urnfield Culture Period in Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – Arheološki vestnik 50, 97–143.
TERŽAN, B. 2016, Okrasne plošče – falere in gumbi / Dischi ornamentali – falere e bottoni. – V: B. Teržan, E. Borgna, P. Turk (ur.), Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Depojske najdbe bronaste in železne dobe na Slovenskem III / Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso San Canziano del Carso. Ripostigli delle età del Bronzo e del Ferro in Slovenia III. – Katalogi in monografije 42, 285–300.
TERŽAN, B. 2017, Zum frühen Eisen im Südostalpenraum. – V: E. Miroššayová, Ch. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur.) 2017, 117–142.
TERŽAN, B. 2020, Dolenjska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris / The Dolenjska Hallstatt Group. An introduction and brief outline. – Arheološki vestnik 71, 361–394. https://doi.org/10.3986/AV.71.12
TERŽAN, B. 2021, Kronološki oris / Chronological outline. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021, 299–328.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2014, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2021, Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. – Katalogi in monografije 44.
TESSMANN, B. 2022, Antropološko istraživanje ljudskih ostanka iz ranih do srednjebrončanodobnih grobnih tumula na Mušegu/Mon Sego / Die anthropologischen Untersuchungen der menschlichen Überreste aus frühbis mittelbronzezeitlichen Grabhügeln von Mušego/Mon Sego. – V: K. Mihovilić, B. Teržan (ur.), Monkodonja. Istraživanje protourbanog naselja brončanog doba Istre 4, Mušego / Mon Sego, grobni tumuli – nekropola gradine Monkodonja i brončanodobni tumuli Istre / Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens 4, Mušego / Mon Sego, Grabhügel – eine Nekropole von der Gradina Monkodonja und die bronzezeitlichen Grabhügel Istriens, Monografije i katalozi 37, 137–164.
TOVOLI, S. 1989, Il sepolcreto villanoviano Benacci Caprara di Bologna. – Bologna.
TRAMPUŽ OREL, N. 2012, The beginnings of iron in Slovenia / Začetki železa na Slovenskem. – Arheološki vestnik 63, 17–36.
TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev / The dating of Late Bronze Age hoards. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene bronaste dobe na Slovenskem 2 / Hoards and individual metal finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2. – Katalogi in monografije 30, 89‒123.
TURK, P. 2000, Depoji pozne bronaste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
TURK, P. 2001, The weight of objects in late Bronze Age hoards in Slovenia and possibilities for determining weight standards (Teže predmetov v depojih pozne bronaste dobe iz Slovenije in možnosti ugotavljanja utežnih standardov). – Arheološki vestnik 52, 249–279.
TURK, P. 2023, Into the caves, into the waters. From selective burials to communal cemeteries. – Ars & Humanitas. Revija za umetnost in humanistiko. 17/2, 129–141.
TURK, P., V. SVETLIČIČ, D. PAVLOVIČ 2022, Dragomelj. – Arheologija na avtocestah Slovenije 106. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/aas_106_dragomelj_splet.pdf
VENCLOVÁ, N. 1990, Prehistoric glass in Bohemia. – Praga.
VENCLOVÁ et al. 2010 = N. Venclová, K. Tomková, E. Černá, J. Mařík 2010, Vitrea: databáze chemických analýz archeologických skel. – Archeologické rozhledy 62, 359–361.
VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj / Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien. – Monografije 1.
VINSKI-GASPARINI, K. 1974, Fibule u obliku violinskog gudala u Jugoslaviji / Die Violinbogenfibel in Jugoslawien. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 8, 1–28.
VINSKI-GASPARINI, K. 1983, Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 547–646, Sarajevo.
VOJAKOVIĆ et al. 2024 = P. Vojaković, L. Gruškovnjak, A. Prijatelj, B. Mušič, B. Horn, M. Črešnar, Early Iron Age urbanism in the south-eastern Alpine region: a case study of the Pungrt hillfort. – Documenta Praehistorica LI, 490–519.
WAGNER, K. H. 1943, Nordtiroler Urnenfelder. – Römisch-Germanische Forschungen 15.
WEBER, V. 2017, Settlement of the Early Urnfield period at Majs–Borza-major (Southern Transdanubia, Hungary). – Janus Pannonius Múzeum Évkönyve 54, 191–229.
WELS-WEYRAUCH, U. 1978, Die Anhänger und Halsringe in Südwestdeutschland und Nordbayern. – Prähistorische Bronzefunde XI/1.
WELS-WEYRAUCH, U. 1991, Die Anhänger in Südbayern. – Prähistorische Bronzefunde XI/5.
WIESNER, N. 2009, Grabbau und Bestattungssitten während der Urnenfelderzeit im südlichen Mitteleuropa. Ein Beitrag zur Entwicklung der Grabsitten in der späten Bronzezeit. – Internationale Archäologie 110.
ZANONI, V. 2011, Out of place. Human skeletal remains from non-funerary contexts. Northern Italy during the 1st millennium BC. – BAR International series 2306.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
