Trozankaste ločne fibule tipa Zenica
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.76.02Ključne besede:
starejša železna doba, Balkan, nakit, osrednja Bosna, skeletni groboviPovzetek
Trozankaste ločne fibule s trikotno nogo so bile doslej obravnavane kot redka vrsta nakita iz starejše železne dobe na zahodnem Balkanu. Pozornost so pritegnile šele leta 2007 z objavo primerka iz Zenice v osrednji Bosni. Z okrepitvijo arheoloških raziskav na tem območju, ki je privedlo tudi do odkritja in izkopavanja nekropole Kopilo ter identifikacije drugih potencialnih grobišč, se je število tovrstnih fibul povečalo na šest. Kljub različnim dimenzijam imajo vsi primerki izrazite skupne značilnosti (tri zanke z rombičnim presekom žice, okrašeno nogo trikotne oblike in narebren lok), kar omogoča opredelitev tovrstnih fibul za samostojni tip. Ker vsi na novo odkriti primerki izvirajo z najdišč v okolici Zenice oziroma iz tamkajšnje kotline ob reki Bosne, je poimenovanje obravnavanih fibul kot “tip Zenica” povsem ustrezno.
Prenosi
Literatura
BADER, T. 1983, Die Fibeln in Rumänien. – Prähistorische Bronzefunde XIV/6.
BAKARIĆ, L. 1986, Rezultati novih istraživanja u Smiljanu (Die Ergebnisse neuer Forschungen in Smiljan). – Vijesnik Arheološkog Muzeja u Zagrebu 3/19, 129–140.
BAKARIĆ, L. 2017, Japodi – zaboravljeni gorštaci/Iapodes – the forgotten highlanders. – Zagreb.
BENAC, A., B. ČOVIĆ 1956, Glasinac I – Bronzezeit / Glasinac I – Bronzano doba. – Katalog prehistorijske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu 1.
BENAC, A., B. ČOVIĆ 1957, Glasinac II – Željezno doba / Glasinac II – Eisenzeit. – Katalog prehistorijske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu 2.
BLEČIĆ, M., A. PRAVIDUR 2012, Ilirske kacige s područja Bosne i Hercegovine / Illyrian helmets from Bosnia and Herzegovina. – Glasnik Zemaljskog Muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 53, 35–136.
BOUZEK, J. 1973, Graeco-Macedonian bronzes (analysis and chronology). – Acta Universitatis Carolinae: Philosophica et historica 49.
BUJAK, E. 2012, Historija Gradišća od prahistorije do kraja srednjeg vijeka. – Gradina 1, 9–31.
BULIĆ, F. 1898, Predhistorično groblje u Postranju kod Imotskog. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 21, 158–170.
ČOVIĆ, B. 1957, Nekoliko manjih preistorijskih nalaza iz Bosne i Hercegovine. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 12, 241–255.
ČOVIĆ, B. 1965, Uvod u stratigrafiju i hronologiju praistorijskih gradina u Bosni (Einleitung in die Stratigraphie und Chronologie prähistorischer Gradinen in Bosnien). – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 20, 27–145.
ČOVIĆ, B. 1966, Praistorijska nekropola “Petkovo Brdo” u Radosavskoj. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 21, 161–167.
ČOVIĆ, B. 1969, Grobnice željeznog doba iz Crvenice kod Duvna (Eisenzeitgräber aus Crvenica bei Duvno). – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 63–64, 25–48.
ČOVIĆ, B. 1975, Zwei spezifische Typen der westbalkanischen Bogenfibel. – Wissenschaftliche Mitteilungen der Bosnisch- Herzegowinischen Landesmuseums 5, 19–33.
ČOVIĆ, B. 1982, Tumulusi željeznog doba u Gubavici. – Hercegovina 1, 13–32.
ČOVIĆ, B. 1983, Srednjobosanska kulturna grupa. – In: A. Benac (Hrsg.), Bronzano doba, Praistorija jugoslovenskih zemalja IV, 433–461. – Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1984, Najstarija prošlost visočkog kraja – bakarno, bronzano i željezno doba. – Visoko i okolina kroz istoriju 1, 31–37.
ČOVIĆ, B. 1987a, Glasinačka kultura. – In: A. Benac (Hrsg.), Željezno doba, Praistorija jugoslavenskih zemalja V, 575–644. – Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1987b, Srednjodalmatinska grupa. – In: A. Benac (Hrsg.), Željezno doba, Praistorija jugoslavenskih zemalja V, 442–481. – Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1987c, Srednjobosanska grupa. – In: A. Benac (Hrsg.), Željezno doba, Praistorija jugoslovenskih zemalja V, 481–531. – Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1987d, Grupa Donja Dolina-Sanski Most.– In: A. Benac (Hrsg.), Željezno doba, Praistorija jugoslovenskih zemalja V, 232–291. – Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1991, Pod kod Bugojna. Naselje bronzanog i željeznog doba u centralnoj Bosni 1: Rano bronzano doba / Pod bei Bugojno.Eine Siedlung der Bronze -und Eisenzeit in Zentralbosnien 1: Die Frühbronzezeit. – Sarajevo.
ĆURČIĆ, V . 1908, Prehistoričke utvrde oko Sarajeva. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 20, 363–386.
DELLA CASA, P. 1996, Velika Gruda II. Die bronzezeitliche Nekropole Velika Gruda (Opš. Kotor, Montenegro). – Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 33.
DOBIAT, C. 1987, Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit II. Ringaugenperlen und verwandte Perlengruppen. Nach Unterlagen von Thea Elisabeth Haevernick. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 9.
DRECHSLER-BIŽIĆ, R. 1968, Japodske kape i oglavlja. – Vijesnik Arheološkog Muzeja u Zagrebu 3/3, 29–51.
FIALA, F. 1899, Flachgräberfeld und die prähistorische Ansiedlung in Sanski Most. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegowina 6, 65–127.
FILIPOVIĆ V., O. MLADENOVIĆ 2017, Prilog proučavanju astragalnih pojaseva sa teritorije centralne i jugoistočne Evrope / Contribution to the Study of Astragal Belts Segments from the Territory of Central and Southeastern Europe. – Prilozi Instituta za Arheologiju u Zagrebu 34, 143–183.
GABROVEC, T. 1970, Dvozankaste ločne fibule (Die zweischleifigen Bogenfibeln). – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 8, 5–44.
GAVRANOVIĆ, M. 2007, Eine dreischleifige Bogenfibel mit dreieckiger Fußplatte aus Bosnien (Trozankasta ločna fibula s trikotno nogo iz Bosne). – Arheološki Vestnik 58, 157–166.
GAVRANOVIĆ, M. 2011, Die Spätbronze- und Früheisenzeit in Bosnien. – Universitätsforschungen zur prähistori-schen Archäologie 195.
GAVRANOVIĆ, M. 2016, Ladies first? Frauenbestattungen der späten Bronzezeit und frühen Eisenzeit aus Bosnien – Chronologie und kulturelle Zugehörigkeit. – In: V. Sirbu, M. Jevtić, K. Dmitrović, M. Ljuština (Hrsg.), Funerary Practices during the Bronze and the Iron Ages in the Central and Southeast Europe, 91–109, Beograd, Čačak.
GAVRANOVIĆ, M. 2017, Überregionale Netzwerke und lokale Distribution. Verteilungsmuster einiger Bronzeobjekte im westlichen Balkan während der jüngeren und späten Urnenfelderzeit.– In: D. Ložnjak Dizdar, M. Dizdar, M. (Hrsg.), Late Urnfield Culture between the Eastern Alps and the Danube, 109–125, Zagreb.
GAVRANOVIĆ, M. 2024, The collection of Early Iron Age metal finds from Pavlovica, Rostovo, central Bosnia / Skup metalnih nalaza ranog željeznog doba sa Pavlovice, Rostovo, centralna Bosna. – Glasnik Zemaljskog Muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, Arheologija 56, 7–26.
GAVRANOVIĆ, M., A. SEJFULI 2015, Unpublizierte Bronzefunde aus dem Lašvatal in Zentralbosnien. – Godišnjak Centar za balkanološka ispitivanja 44, 67–93.
GAVRANOVIĆ, M., I. M. PETSCHKO 2020, Bronze Age communities in central Bosnia. – In: M. Gavranović, B. Horejs (Hrsg.), Visualizing the Unknown Balkans, 73–85, Wien.
GAVRANOVIĆ, M., A. SEJFULI 2018, The Early Iron Age in Central Bosnia – overview and research perspectives. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 47, 27–45
GAVRANOVIĆ et al. 2021 = M. Gavranović,, I. Cogo, E. Bujak, I. M. Petschko 2021, Nova istraživanja lokaliteta brončanog i željeznog doba na području Zenice (The new investigations of the Bronze and Iron Age sites in the Zenica area). – Godišnjak Centra za balkanoloska ispitivanja 50, 7–42.
GAVRANOVIĆ et al. 2022 = M. Gavranović, M. Mehofer, A. Kapuran, J. Koledin, J. Mitrović, A. Papazovska, A. Pravidur, A. Đorđević, D. Jacanović 2022, Emergence of monopoly–Copper exchange networks during the Late Bronze Age in the western and central Balkans. – PLOS ONE 17(3), 1–36. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0263823
GAVRANOVIĆ et al. 2023a = M. Gavranović, L. Waltenberger, I. M. Petschko, E. Bujak, I. Cogo 2023, Kopilo: a newly discovered Late Bronze and Iron Age burial ground in Bosnia. – Antiquity 97 (392), e10. https://doi.org/10.15184/aqy.2023.10
GAVRANOVIĆ et al. 2023b = M. Gavranović, I. M. Petschko, I. Cogo, M. Dević, L. Waltenberger, E. Bujak, N. Mittermair 2023, Gräberfeld Kopilo bei Zenica – Neue Erkenntnisse zur Bestattungsweise während der Spätbronze- und Früheisenzeit in Zentralbosnien. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 52, 39–73.
GERGOVA, D. 1987, Früh- und ältereisenzeitliche Fibeln in Bulgarien. – Prähistorische Bronzefunde XIV/7.
HAEVERNICK TH. E. 1974, Zu den Glasperlen aus Slowenien. – Situla 14/15, 61–65.
HEILMANN, D. 2016, Contextualising Bow Fibulae with Boeotian Shield Plates: Cultural Transfer Processes during Early Iron Age in the Central Balkan Area. – Starinar 66, 9–26.
JAŠAREVIĆ, A. 2022, Lipac – nalazi iz grobova finalnog bronzanog doba sjeverne Bosne. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 51, 65–84.
KILIAN-DIRLMEIER, I. 1979, Anhänger in Griechenland von der mykenischen bis zur spätgeometrischen Zeit. – Prähistorische Bronzefunde, XI/2.
KOCH, L. C. 2011, Früheisenzeitliches Glas und Glasfunde Mittelitaliens. Eine Übersicht von der Villanovazeit bis zum Orientalizzante und eine Analyse der Glasperlen als Grabbeigabe des Gräberfeldes Quattro Fontanili in Veji. – Bochumer Forschungen zur Ur- und Frühgeschichtlichen Archäologie 4.
KÖNIG, P. 2004, Spätbronzezeitliche Hortfunde aus Bosnien und der Herzegowina. – Prähistorische Bronzefunde XX/11.
LOŽNJAK DIZDAR, D. 2012, Cremation burials in Northern Croatia 1300–750 BC. – In: M. Lochner, F. Ruppenstein (Hrsg.), Cremation burials in the region between the Middle Danube and the Aegean, 1300–750 BC. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommision 77, 99–119.
LUCENTINI, N. 1981, Sulla cronologia delle necropolis di Glasinac nell´ età del ferro. – Studi di protostria adriatica 1, 67–162.
MANDIĆ, M. 1933, Praistorijski nalazi prilikom rekognisciranja u okolici Kaknja, Semizovca i Novog Šehera kod Žepča. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni I Hercegovini 45, 1–6.
MARIĆ, Z. 1964, Donja Dolina. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 19, 5–128.
MARIĆ, Z. 1971, Die Japodischen Nekropolen im Una Tal. – Wissenschaftliche Mitteilungen der Bosnisch- Herzegowinischen Landesmuseums 1, 13–96.
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23.
MITREVSKI, D. 1987, Bow fibulae from Iron Age Sites in the Vardar Valley. – Archaeologica Iugoslavica 24, 29–42.
PABST, S. 2008, Zur absoluten Datierung des ersten früheisenzeitlichen Horizonts auf dem nördlichen Zentralbalkan. – Germania 86, 592–655.
PABST, S. 2009, Bevölkerungsbewegungen auf der Balkanhalbinsel am Beginn der Früheisenzeit und die Frage der Ethnogenese der Makedonen. – Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts 124, 1–74. https://www.academia.edu/3479848/Bevölkerungsbewegungen_auf_der_Balkanhalbinsel_am_Beginn_der_Früheisenzeit_und_die_Frage_der_Ethnogenese_der_Makedonen
PARE, C. H. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa. Teil I. Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.-8. Jahrhundert v. Chr.) – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45, 293–433.
PERIĆ, S. 2002, O problemu načina sahranjivanja u gornjem toku reke Bosne tokom bronzanog i gvozdenog doba (Zum Problem der Bestattungsweise im oberen Lauf des Flusses Bosna in der Bronze- und Eisenzeit). – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 30, 179-199.
PERIĆ, S. 2004, Topografija i kulturno-hronološke karakteristike naselja bronzanog i gvozdenog doba u gornjem toku reke Bosne. – Zbornik za istoriju Bosne i Hercegovine 4, 1–45.
PRAVIDUR, A. 2012, Hillfort Čolaci above Donji Vakuf in central Bosnia – new research and new findings in the central Bosnian cultural group through the typology of ceramic pottery. – In: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (Hrsg.), Beiträge zur Hallstattzeit am Rande des Südostalpen. Akten des 2. internationalen Symposiums am 10. und 11. Juni 2010 in Wildon, Internationale Archäologie. Arbeitsgemeinschaft, Symposium, Tagung, Kongress 19, 9–29.
RAUNIG, B. 1971, Die Japodische Nekropole auf der Crkvina in Golubić. – Wissenschaftliche Mitteilungen der Bosnisch- Herzegowinischen Landesmuseums 1, 97–116.
RAUNIG, B. 1982, Grob ranog željeznog doba iz Ostrožca kod Cazina (Grab aus der frühen Eisenzeit von Ostrožac bei Cazin). – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 37, 1–14.
TERŽAN, B. 1987, The Early Iron Age Chronology of the Central Balkans: A Review from the Viewpoint of the Southeastern Alpine Hallstatt. – Archaeologia Jugoslavica 24, 7–27.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1994, Fibel und Fibeltracht. Bronzezeit und ältere Eisenzeit im östlichen Mitteleuropa. – Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 8, 444–456.
TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – In: Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums 35, 323–372.
TERŽAN, B. 2021, Female costume from the Early Iron Age period at Glasinac in the heart of Western Balkans. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 50, 43–66.
TESSMANN, B., 2017, Japodische Frauen an der Macht? Überlegungen zur japodischen Frauentracht. – In: C. Keller, K. Winger (Hrsg.), Frauen an der Macht? Neue interdisziplinäre Ansätze zur Frauen- und Geschlechterforschung für die Eisenzeit Mitteleuropas, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 299, 127–149.
TRAJKOVIĆ, Č. 1971, Kopilo, Zenica – praistorijska gradina. – Arheološki pregled 13, 26–27.
TRUHELKA, Ć. 1902, Zwei prähistorische Funde aus Gorica (Bezirk Ljubuški). – Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Herzegowina 8, 3–47.
TRUHELKA, Ć. 1904, Der vorgeschichtliche Pfahlbau im Savabette bei Donja Dolina (Bezirk Bosnisch-Gradiška). – Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegowina 9, 3–171.
TRUHELKA, Ć. 1907, Prehistorijski nalazi u Bosni i Hercegovini (Nalazi brončane dobi iz Tešnja i okolice). – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini 19, 62–75.
VASIĆ, R. 1999, Die Fibeln im Zentralbalkan (Vojvodina, Serbien, Kosovo und Makedonien). – Prähistorische Bronzefunde XIV/12.
VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. – Monografije 1.
VINSKI, Z., K. VINSKI-GASPARINI 1962, O utjecajima istočno-alpske halštatske kulture i balkanske ilirske kulture na slavonsko-srijemsko Podunavlje. – Arheološki radovi i rasprave 2, 263–293.
ZUKANOVIĆ et al. 2012 = A. Zukanović, M. Vodanović, J. Mulaomerović 2012, Palaeodontological analysis of an Iron Age dental sample from a cave burial site near Gornji Vakuf, Bosnia and Herzegovina. – Acta medico-historica adriatica 10(1), 9–22.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
