Prazgodovinsko višinsko naselje Gradišče na Primskovem na Dolenjskem
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.73.04Ključne besede:
Slovenija, Dolenjska, Gradišče, Primskovo, neolitik, eneolitik, pozna bronasta doba, halštatska doba, latenska doba, pozna rimska doba, utrjena naselja, keramika, bronaste zapestnice, steklene zapestnice, paličasti členi pasne verigePovzetek
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
Prenosi
Literatura
BOŽIČ, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v poznolatenskem obdobju. ‒ Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (neobjavljeno).
BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit Jahr 1964 / Raziskovanje latenske dobe na Sloven- skem po letu 1964. ‒ Arheološki vestnik 50, 189‒213.
BREŠČAK, D., J. DULAR 2002, Prazgodovinsko in pozno- antično naselje Šumenje pri Podturnu (The prehistoric and late Roman settlement of Šumenje near Podturn). ‒ Arheološki vestnik 53, 101‒115.
BUDINSKÝ-KRIČKA, V., M. LAMIOVÁ-SCHMIEDLOVÁ 1990, A late 1st century B. C.-2nd century A. D. cem- etery at Zemplín. ‒ Slovenská archeológia 38/2, 245–344.
CIGLENEČKI, S., Z. MODRIJAN, T. MILAVEC 2020, Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe v Iliriku / Korinjski hrib and late antique military forts in Illyri- cum. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 39. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502555
CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper. Arheološko izkopavanje na bivšem Kapucinskem vrtu v letih 1986-1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja / Capodistria tardoromana e altomedievale. Lo scavo archeologico nell’ex orto dei Cappuccini negli anni 1986-1987 alla luce dei reperti dal V al IX secolo d. C. ‒ Koper/Capodistria.
DIZDAR, M. 2020, Ženska srednjolatenska nošnja Skordiska. Identitet protopovijesne zajednice na jugu Karpatske kotline / The middle La Tène women costume of the Scordisci. The identity of the protohistoric community in the southern Carpathian basin. ‒ Monografije Instituta za arheologiju / Monographiae Instituti Archaeologici 12.
DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega Vrha nad Belo Cerkvijo / Die vorgeschichtlichen Nekro- polen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb von Bela Cerkev. ‒ Katalogi in monografije 26.
DULAR, J., 1993, Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji (Der Beginn der eisenzeitlichen Besiedlung in Zentralslowenien). ‒ Arheološki vestnik 44, 101‒112.
DULAR, J. 2020, Nova spoznanja o poselitvi Dolenjske v železni dobi / On the Early Iron Age settlement pattern of Dolenjska. ‒ Arheološki vestnik 71, 395‒420. DOI: https://doi.org/10.3986/AV.71.13
DULAR, J. 2021, Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi 1. ‒ E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 10/1. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505105
DULAR, J., B. KRIŽ, 2004, Železnodobno naselje na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Eisenzeitliche Siedlung auf dem Cvinger bei Dolenjske Toplice). ‒ Arheološki vestnik 55, 207‒250.
DULAR, J., S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545239
DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, Sledovi poznolatenske poselitve v Ormožu (Spuren spätlatène- zeitlicher Besiedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 60, 159‒193.
DULAR, J., P. PAVLIN, S. TECCO HVALA 2003, Praz- godovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Umgebung von Dole pri Litiji). ‒ Arheološki vestnik 54, 159‒224.
DULAR et al. 1991 = J. Dular, B. Križ, D. Svoljšak, S. Tecco Hvala 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini (Befestigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und in der Temeniška dolina). ‒ Arheološki vestnik 42, 65‒198.
DULAR et al. 1995 = J. Dular, B. Križ, D. Svoljšak, S. Tecco Hvala 1995, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Suha krajina). ‒ Arheološki vestnik 46, 89‒167.
DULAR et al. 2000 = J. Dular, B. Križ, P. Pavlin, D. Svoljšak, S. Tecco Hvala 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Krkatal). ‒ Arheološki vestnik 51, 119‒170.
GABROVEC, S. 1975, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. ‒ Arheološki vestnik 24, 338‒385.
GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska ke- ramika / Stična. Iron Age Settlement Pottery. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32. DOI: https://doi. org/10.3986/9789612549244
HOMEN, Z. 1989, Lokaliteti lasinjske kulture na križevač- kom području (Fundorte der Lasinja-Kultur im Gebiet von Križevci). ‒ V: Arheološka istraživanja u Podravini i kalničko-bilogorskoj regiji. Znanstveni skup Koprivnica, 14-17.X.1986, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 14, 51‒68.
KNEZ, T. 1975, Primskovo. – V: Arheološka najdišča Slo- venije, 234, Ljubljana.
KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro (Funde und Besiedlungsspuren aus der Kupferzeit unter dem Grabhügel in Brezje unterhalb der Brinjeva gora). ‒ Arheološki vestnik 69, 69‒133.
MODRIJAN, Z., T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545871
PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah (Das zweite Urnenfeld in Ruše). ‒ Razprave 1. razreda SAZU 4/3.
PAVLIN, P. 2011, Prazgodovinsko višinsko naselje Gradec pri Blečjem Vrhu na Dolenjskem / The prehistoric hill- top settlement of Gradec near Blečji Vrh in Dolenjska. ‒ Arheološki vestnik 24, 131–163.
PAVLIN, P., J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju (Prehistoric hilltop settlements in the Posavje Hills). ‒ Arheološki vestnik 58, 65‒120.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani (Das vorgeschichtliche Urnengräberfeld in Ljubljana). ‒ Razprave 1. razreda SAZU 13/2.
STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). ‒ Dela 1. razreda SAZU 9.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo. ‒ Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (neobjavljeno).
TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and urial rites of the Iron Age community. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546007
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. ‒ Arheološki vestnik 24, 660–699.
VELUŠČEK, A. (ur.) 2004, Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica. An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545055
Prenosi
Dodatne datoteke
Objavljeno
Verzije
- 2022-07-12 (2)
- 2022-07-07 (1)
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 ZRC SAZU in avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
