Poročilo o novih antičnih najdbah v Ptuju

Povzetek

P ri polagan ju novih vodovodnih cevi jeseni 1949. leta na levi strani E rjavčeve ceste ob pločniku — gledano od Prešernove ceste v sm eri proti D ram i — so vsekali delavci v cesto povprečno 2 m globok in 1 m širok ja re k , ki je presekal severni del m est[1]nega področja Emone do sterilne plasti. Često so se že pojavile rim ske n ajd b e p ri gradbenih delih v tem sek to rju m esta — opisal jih je n. pr. M antuani v C arnioli N V V lil, 1917, str. 242—259; Ložar v GMS XIV, 1933, str. 128—T45; G abrovec v Slov. Poročevalcu št. 256, 30. okt. 1949. Sistem atična izkopavanja se doslej tod še niso vršila. V glavnem je ta del kontroliral N arodni m uzej v L jubljani, pod čigar kom petenco so tudi spadala, delno in bol j mimogrede pa tudi arheološki sem inar lju b lja n sk e univerze, ki se pa tem u poslu ni mogel tem eljiteje posvetiti, ker je bil mnogo zaposlen na planiranih terenskih delili drugod. Vsa opažanja in vsi zapiski arheološkega sem inarja s tega sek to rja so v naslednjem objavljeni. Jarek je dosegal sterilno plast, to je fluvio-glacialni prod lju b i janske kotline, v vsej svoji dolžini. P rod se p ričen ja v tistem predelu ja rk a , k i je b ližji Prešernovi cesti, okrog 130 cm pod asfaltom, m edtem ko je bil na terenu pred D ram o v globini 180 cm in več, na Vegovi ulici pa že 280 cmi. Osnovni teren se je to rej rahlo spuščal p rot h levem u bregu L jubljanice in je prešel v višini K ongresnega in N apoleonovega trga — kakor je še danes — v strm ejšo nagnjenost. Razen v profilu (sl. 1) preiskanega terena ni bilo v plasti, ki je prva nad prodom , konkretnejših sledov človeškega delo[1]vanja. V om enjenem profilu pa se v plasti nad prodom po jav lja rdeča ožganina. V endar je ta rdeča ožgana plast drobnejšega proda, pom ešanega z rjavo glino in mivko, problem atična, ker nam n i bilo več mogoče ugotoviti n jen e razprostranjenosti, niti n a jti v n je j drobec kakršnekoli najdbe, ki bi plast ožje določala.