Orientacija grobov v nekaterih srednjeveških nekropolah Slovenije

Povzetek

Y tej razpravici gre za problem, ali so srednjeveški pre[1]bivalci (zlasti stari Slovani) na slovenskem ozemlju določali orientacijo grobov, ki je v glavnem v smeri WE, natančneje po konkretnem vzhajališču sonca, kar bi moglo razložiti večje ali manjše odklone od glavne smeri, s tem v zvezi pa dati tudi osnove za nekaj paleodemografskih podatkov. 2. Za preizkus materiala s slovenskih nekropol so bile iz[1]delane tri metode, in to na podlagi azimutov vzhoda sonca vsakega 15. v mesecu v okviru skrajnega severnega in sk raj[1]nega južnega azimuta, gledanega s konkretnega grobišča na Bledu in v Ptuju, z upoštevanjem vseh morebitnih terenskih ovir. Vsa grobišča, t. j. »Bled 1949«, »Bled 1948«, Ptuj, Turnišče in Ljubljana so bila v pripravljalnem delu presojana po teh metodah, in to po spolu in starosti rajnkih. 5. Izkazalo se je, da so uporabljalci blejske nekropole »1949« verjetno res pokopavali po konkretnem sončnem vzhodu, medtem ko to za »Bled 1948«, Ljubljano in Turnišče ni mogoče z gotovostjo trditi. Za ptujsko staroslovansko grobišče pa se zdi toliko kot gotovo, da smer grobov ni bila določena indivi[1]dualno in na dan pokopa, temveč le v glavnem pač v liniji WE z odkloni, ki jih ni povzročalo gibanje sonca. 4. Za »Bled 1949« se da potemtakem z večjo gotovostjo rekonstruirati gibanje umrljivosti po mescih. To gibanje se v glavnem ujema z gibanjem umrljivosti v KLO Bled danes, še posebno v zimskem in spomladanskem tromesečju, medtem ko se ne ujema tako dobro v poletnem in jesenskem. Pokazalo se je tudi, da je letna krivulja za današnje umiranje mnogo bolj izravnana, medtem ko je umiranje v zgodnjem srednjem veku po letnih časih mnogo bolj nihalo, kar pa se da, vsaj deloma, razložiti s tedanjo večjo povezanostjo z naravnim okoljem in dogajanjem in z današnjo večjo higieno in znatno višjo stopnjo medicine, za katero n. pr. pljučnica praktično ni več smrtna bolezen.5. Glede na to, da je nekropola »Bled 1949« historično naj[1]starejša od vseh tu upoštevanih, je mogoče izreči domnevo, da so svojčas stari prebivalci Bleda (ali so to že bili Slovani ali ne) dejansko pokopavali po konkretnem vzhajališču, kakor so ga lahko na — zlasti proti severovzhodu — zelo razgibanem ob[1]zorju opazovali, medtem ko so ta običaj kasneje opuščali pod novimi sociokulturnim! vplivi, zlasti morda v zvezi z vplivi krščanstva. Toda zdi se, da se je glavna smer (WE) ohranila še dalje časa. Morda so, prav pod vplivi in nasiljem krščanstva, pokopavali tudi v naglici na skrivaj in ponoči, kakor domneva Korošec za Ptuj, in da so tako v spomin na stare tradicije ohranili le glavno smer z večjimi ali manjšimi odkloni, ker ni bilo časa in možnosti opazovanja sončnega vzhoda.