Gradišča vzdolž gornjega toka Reke

  • Tanja Vidojević
Ključne besede: Notranjska, zgornja dolina Reke, Ilirska Bistrica, prazgodovina, poselitev, zračno lasersko skeniranje

Povzetek

V članku je na podlagi arheoloških najdišč, objavljenih v strokovni in poljudni literaturi, ter lidarskih posnetkov ne- katerih gradišč predstavljena poselitvena slika doline Reke in Zgornje Pivke, Podgrajskega podolja in Brkinov v železni dobi. Z ovrednotenjem lidarskih posnetkov in topografskih pregledov terena so na novo opisana gradišča: Gradišče/ Trnovo in Stražica nad Ilirsko Bistrico, Sv. Ahac nad jasenom pri Ilirski Bistrici in Sv. Katarina pri jelšanah. Na osnovi novih podatkov o posameznih gradiščih ter kronoloških pokazateljev materialne kulture so kartirana vsa gradišča in predstavljena okvirna poselitvena in komunikacijska mreža za obravnavano območje v pozni prazgodovini.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Tanja Vidojević

Jurčičeva 26
6250 Ilirska Bistrica

Literatura

ANSl = Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975.

BERTARELLI, L. V., E. BOEGAN 1926, Duemila grotte. Quarant’anni di Esplorazioni nella Venezia Giulia. – Milano.

BRATINA, P. 2001, Podgraje. – Varstvo spomenikov. Poročila 38/1999 (2001), 86–87.

BRATINA, P. 2003, Arheološke raziskave v Podgrajah. Poročilo o rezultatih. – Kočanski vestnik 7, 13–15.

BRODAR, M. 1992, Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah (Der mesolithische Fundort Pod Črmukljo bei Šembije). – Arheološki vestnik 43, 23–36.

DESCHMANN, K. 1884, Prähistorische Nachgrabungen in Krain im jahre 1882. –Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 14, 49–54.

DESCHMANN, K. 1888, Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach. – Laibach.

GABROVEC, S. 1987, Notranjska grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Sarajevo, 151–177.

GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Crono- logia del gruppo preistorico della Notranjska [Carniola Interna]). – Arheološki vestnik 24, 461– 506.

GUŠTIN, M. 1978, Gradišča železne dobe v Sloveniji (Typologie der eisenzeitlichen Ringwälle in Slowenien). – Arheološki vestnik 29, 100–121.

GUŠTIN, M. 1979, Notranjska: k začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der Nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17.

HORVAT, j. 2005, Poselitev na Pivškem in ob zgornjem toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike / Settlement in the Pivka Area and Along the Upper Course of the Reka River From the Late Bronze Age to the Late Antique Period. – V / In: Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini / Water and life in a rocky landscape, 220–248, Ljubljana.

ISKRA, D. 2012, Razstava Arheološka dediščina Dolnjega Zemona. – Bistriški odmevi 52, september 2012, 5.

KLEMENČIČ, V. 1959, Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Gospodarska geografija. –Dela SAZU IV/4.

LAHARNAR, B., E. LOZIĆ, B. ŠTULAR 2015, Prazgodo- vinska krajina Knežaka in Ilirske Bistrice. – V / In: P. Stipančić, B. Djurić, M. Črešnar (ur. / eds.), Arheologija v letu 2015. Dediščina za javnost. Zbornik povzetkov, 30, Ljubljana.

MARCHESETTI, C. 1893, Relazione sugli scavi preistorici eseguiti negli anni 1889, 1890 e 1891. – Archeografo Triestino 18, 253–263.

MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. – Trieste.

MARUŠIČ, I. 1998a, Krajine primorske regije. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. – Ljubljana.

MARUŠIČ, I. 1998b, Kraške krajine notranje Slovenije. Regi- onalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. – Ljubljana.

MELIK, A. 1960, Slovensko primorje. – Ljubljana.

MLEKUŽ, D. 2015, Oblike prazgodovinske poljske razdelitve na Krasu. – Kronika 63/3, 675–690.

MOSER, C. 1889, Notizen. – Mittheilungen der k. k. Cen- tral-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale 15, 252–281.

MÜLLNER, A. 1880, Archäologische excurse nach Süd- -Steiermark und Krain 2. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale N. F. 6, XXI–XXVI.

NATEK, K., M. NATEK 1998, Slovenija. Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. – Ljubljana.

OSMUK, N. 1986, Zaporni zid Ahac-Stražica. – Varstvo spomenikov 28, 281–282.

OSMUK, N. 1989, Šilentabor (Tabor nad Zagorjem). – Varstvo spomenikov 31, 214.

PEČNIK, j. 1894, Pogled na kranjska gradišča. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4, 6–12.

PERKO, D., M. OROŽEN ADAMIČ 1999, Slovenija. Po- krajine in ljudje. – Ljubljana.

POTEPAN-ŠKERLjEV, j. 1872, Odgovor na pitanje društva za jugosl. poviest i starine od josipa Potepana Škerlje- va. – Arkiv za povjesnicu jugoslavensku 11, 253–261.

PUGELj, S. 2007, Arheološka topografija jugovzhodnega dela ilirskobistriške občine. –Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno).

RUTAR, S. 1890, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Slovenskem l. 1889. – Letopis matice Slovenske, 117–130.

SLAPŠAK, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheologiji. – Arheo 17.

TRUHLAR, F. 1975a, Stara pota ter poskus rekonstrukcije nekdanje prometne mreže. – V: ANSl, 99–104.

TRUHLAR, F. 1975b, Arheološki pomen aglomeracije Trnovo - Ilirska Bistrica. – Arheološki vestnik 26 (1976), 268–271.

URLEB, M. 1958–1959, Veliki Devin pri Knežaku. Vrh nad Knežakom. – Varstvo spomenikov 7 (1960), 282–284.

URLEB, M. 1960–1961a, Gradina pri jelšanah, Gradišče na Čepni pri Knežaku, Gradišče nad Kuteževim pri Ilirski Bistrici, Gradišče Šembije pri Ilirski Bistrici, Gradišče Trnovo pri Ilirski Bistrici, jelšane-Gradišče, jelšane-Gradišče, jelšane-Gradišče na Katarini. – Varstvo spomenikov 8 (1962), 193–195.

URLEB, M. 1960–1961b, Stara Sušica. Šilentabor-Gradišče. – Varstvo spomenikov 8 (1962), 196–198.

URLEB, M. 1973, Halštatska nekropola na Križni gori pri Ložu (Die hallstattzeitliche Nekropole auf der Križna gora bei Lož). – Arheološki vestnik 24 (1975), 507–520.

URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu. Halštatska nekropola / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora. – Katalogi in monografije 11.

URLEB, M. 1975a, s. v. Hrib Sv. Ahac, Sv. Katarina. – V: ANSl, 152–153.

URLEB, M. 1975b, Gradišča v Pivški kotlini. – Ljudje in kraji ob Pivki 1, 150–161.

URLEB, M. 1979, Arheološke najdbe iz Stare Sušice pri Košani (Stara Sušica bei Košana). – Arheološki vestnik

, 151–158.

URLEB, M. 1980, Nova odkritja na halštatski nekropoli Trnovo pri Ilirski Bistrici. – Situla 20–21 (1981), 15–19.

URLEB, M. 1983, Čepno. – Varstvo spomenikov 25, 213–214. URLeB, M. 1984. Po arheoloških sledovih na Bistriškem. – Bistriški zapisi 2, 36–42.

URLEB, M., A. BAVDeK 2014, Križna gora pri Ložu. – V: B. Teržan, M. Črešnar, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of Bron- ze- and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 525–536.

URLEB, M., A. BAVDeK 2014, Trnovo pri Ilirski Bistrici. – V: B. Teržan, M. Črešnar, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of Bronze- and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in mono- grafije 40, 537–547.

URLEB, M., N. OSMUK 1978, Trnovo, Ilirska Bistrica - nekropola starejše železne dobe. – Arheološki pregled 20 (1979), 27–30.

URLEB, M., N. OSMUK 1980, Trnovo pri Ilirski Bistrici. – V: P. Petru (ur.), Rešena arheološka dediščina Slovenije (1945–1980), 116, Ljubljana.

URLEB, M., N. OSMUK 1981, Trnovo. – Varstvo spome- nikov 23, 217–219.

VIDOJEVIĆ, T. 2014, Ilirska Bistrica in okolica v času bronaste in železne dobe. – Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno).

Objavljeno
2021-06-13
Kako citirati
VidojevićT. (2021). Gradišča vzdolž gornjega toka Reke. Arheološki Vestnik, 72, 363-376. https://doi.org/10.3986/AV.72.12
Rubrike
Poseben sklop: Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije