Paleolitske jamske poselitve v karpatskem delu Češkoslovaške

Povzetek

Slovaška ima na področju Srednje Evrope glede obilice podzemeljskih jam posebno prednost. Zato je popolnoma razumljivo, da so si njeni prvi prebivalci izbirati tamkajšnje dokaj varne podzemeljske prostore za svoja prebivališča. Za[1]nimanje arheologov za jamske poselitve Slovaške je sicer povezano s prvimi raziskovanji madžarskega paleolitika v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar so bile sodobno kronološko opredeljene z revizijskimi in sistematičnimi izkopavanji šele po letu 1950. Najstarejša jamska poselitev, verjetno iz riško-wiirmskega interglaciala, je bila ugotovljena v jami Čertova pec pri Radošini v pogorju Inovec. To izpričujejo izraziti moustérienski artefakti. Temu časovnemu obdobju pripada tudi starejša poselitev jame Vel’kâ Jasovskâ jaskyna v vzhodnem delu Južnoslovaškega Krasa. Mlajšemoustčrienski značaj izpričujejo številni artefakti iz čadovca in silicita, ča[1]sovno prisojeni stadialu W 1, iz jame Prepoštska jaskynka v Bojnicah na pod[1]nožju pogorja Stražov. Zanjo je posebno značilno, da je nastala v interglacialnem (RW) travertinu ob mineralnem vrelcu. Iz jame Čertova pec izvirajo szeletienske najdbe iz konca interstadiala W 1/2 na meji k stadialu W 2. Dale so nam prve kro[1]nološke podatke na podlagi analize C14, izkazala se je 38.320 ± 2480 let. Čeprav se zdi, da so jamske analize C14 zaradi posebnega geološko-sedimentacijskega okolja zlasti za starejše prazgodovinske faze manj prikladne, kakor so analize naselbin v puhlicah na prostem, je pokazala že prva v Slovaški na osnovi C14 izvedena datacija, da je szeletien starejši kot paudorfski interstadial. Ta ugotovitev je osnovne važnosti v spornem tolmačenju lokalitete Moravany n/V — Diha na planem v puhlici in v neposredni bližini jame Čertova pec. Nadaljnje stratificirane szeletienske najdbe iz stadiala W 2 so bile ugotovljene v jami Dzeravâ skala pri kraju Plaveckÿ Mikulaš v Malih Karpatih. Prav tako tudi istodobne, stadialu W 2 pripadajoče najdbe srednjega aurignaciena iz jame Vel’kâ jasovskâ jaskyna pri Jasovu. Iz tega obdobja so tudi skromne najdbe iz jame Aksamitka pri Haligovcah. Na edini listasti konici iz jame Domica v Kečovem se jasno odraža vpliv szeletiena iz pogorja Biikk. Z gravettienskimi najdbami iz interstadiala W 2/3, ki so bile od[1]krite v jami Dzeravâ skala v superpoziciji nad szeletienom iz W 2, je bila prvič v Srednji Evropi ovržena veljavnost Mortilletjeve periodizacije paleolitika. Časovno podobna je nekoliko mlajša gravettienska naselitev jame Čertova pec pri Radošini in verjetno tudi jame Vel’kâ pec pri Prašniku v Malih Karpatih, ki pa še ni bila sistematično preiskana. Nadalje je bil gravettien ugotovljen v jami Pod Nitrian[1]skym hradom v pogorju Tribeč. Magdalénienska poselitev slovaških jam je za sedaj še problematična in le na stratigrafski podlagi prisodimo lahko osamljeno najdbo iz Dzerave skale pri Plaveckem Mi kulašu magdalénienu. V starejši literaturi na[1]vajana majhna jama Pod Pupačkom, pravilno imenovana Pod Iliavskou rovnou pri Dubnici nad Vâhom v pogorju Stražov. je vsebovala sicer silicitne artefakte, vendar je treba imeti lokaliteto za sporno, ker so bili pri reviziji te kolekcije ugo[1]tovljeni neolitski elementi. Problematična je tudi paleolitska poselitev jame HornâTufna pri Harmancu v Visoki Fatri, kjer so bile ob kurišču ugotovljene samo kosti jamskega medveda z obdelanimi epifizami. Podobne so tudi najdbe iz že dolgo poznane jame Rothovâ vel’kâ nižinska jaskyna pri Ružinu v Slovaškem rudogorju. Omembe vredna je tudi najdba danes žal že izgubljene primitivne človeške čre[1]pinje, najdene obenem z ostanki mamuta v jami Liskovskä jaskyna v pogorju Choc. V breznu Mala 1’adnica pri kraju Silickä Brezova ( Južnoslovaški Kras) je bil odkrit zob otroka (Homo sapiens foss.) brez kakršnihkoli paleolitskih najdb. Nesorazmerje med velikim številom jam in skromno paleolitsko poselitvijo po eni strani, toda z bogato poselitvijo v mlajših prazgodovinskih obdobjih, izpričuje, da je bil pomen jam za paleolitik v slovaškem predelu Karpatov verjetno pretiran. To izpričujejo zlasti doslej le v pičlem številu odkriti paleolitski artefakti, kar kaže le na občasen obisk jam, najverjetneje v zvezi s sezonskim lovom na gorsko favno.