H gradbenim stroškom v zahodnih provincah rimskega imperija
Povzetek
Poskus diferenciacije med tem plji, slavoloki in drugim i gradnjam i z ozirom na m ere in kvaliteto za cesarsko obdobje v zahodnih provincah. G radbeni stroški preprostega enoprostorskega svetišča v 1. in 2. stoletju so znašali — okroglo — eno libro zlata.® Za časa M arka A vrelija so narasli zaradi vojn in ekonom skega propada za 50 °/o.9 Dvocelična s kipi okrašena svetišča ozirom a podobna gradnja je stala ca. tri libre zlata.12 Zelo bogat triprostorni tem pelj — posvečen kapitolski triadi — je lahko stal 600.000 sestercev (= 150 liber zlata).29 Slavoloki okrašeni le z vladarjevim kipom in štirikolesnim vozom so stali v hadrijanskem obdobju 32.600 sestercev.30 V erjetno nekaj lepši in bogatejši je stal 6—7 desetletij kasneje 136% več; če ne upoštevam o 50 % podražitve, moramo v tem prim eru upoštevati zahtevnejšo gradnjo. K arakali posvečen slavolok s kipom je stal 250.000 sester[1]cev,33 vendar v tem prim eru ni mogoče določiti sorazm erje med kvalitetno stopnjo in razvrednotenjem denarja. Ob prim erjavi med rim skim i in m odernim i g rad benim i stroški je treb a upoštevati tudi naslednje, k ar bi utegnilo močno vplivati na ceno: tlako, dnino, ki ni bila zasnovana na 8-urnem delavniku, inflacijske valove v 3. in 4. stoletju. Cesto so se stroški m ed gradnjo dvigali, kar jasno kaže bodisi na razvrednotenje denarja, bodisi na večanje okrasja oziroma na sprem em bo načrta. V erjetno bo sčasoma uspelo za posamezne gradbene tipe iz stroškov izračunati čas zidave. P ri stavbah, ki so bile povezane z vladarjevo družino in ki so se m ed gradnjo podražile, je verjetno, da je prišel nam ig za povečanje re[1]prezentativnosti od zgoraj,51 k ar se da, na prim er, za Cuicul epigrafsko dokazati.5
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki