Povezava med Arrabono in jugovzhodnim alpskim prostorom

Povzetek

Članek obravnava dve steli iz belega m arm orja, najdeni ob limesu, ki s svojo tem o upodobitve in z um etniška izvedbo p rek ašata druge nagrobnike iz kam noseških delavnic v donavskem prostoru. N ajdišče prve je Bâcsa. Kot pove napis, je dal nagrobnik postaviti neki librarius alae Contariorum (ki je v teku 2. stoletja garnizirala v A rraboni) svojemu tovarišu v konjeniških oddelkih, ki je bil dom a iz Siska. Po im enih pokojnih lahko sklepamo, da je bila stela izdelana na koncu 2. oziroma v začetku 3. stoletja. Drugi spom enik je leta 1961 pridobil M osonm agyarôvâr H ansâg-m uzej. Stilno sorodnost obeh stel poleg oblike kaže tudi v ornam entiko vključeni živalski friz. Večino stel z živalskim frizom lahko d a ­ tiram o v 1. polovico 2. stoletja, k tem lahko prištejem o sedaj tudi stelo iz M osonm agyarôvâr j a. Tip p a je živel dalje v prvi polovici 3. stoletja. Stelo iz k raja Bâcsa smemo torej u v rstiti v poznejšo grupo. Na ta način upodobljena venatio se zelo pogosto pojavlja v noriško-panonskem m ejnem področju. V isto skupino uvršča steli iz Bâcse in Mosonszentjânosa tudi motiv grifa, ki se pojavlja na obeh. Na zatrepu nagrobnika iz Bâcse upodobljeni panter, ki jé iz posode s sadjem , se često pojavlja m ed m otivi upodobljenim i na spomenikih iz Savarije. Zatrep stele iz M osonszentjânosa je bil predelan. N a sredini je upodobljeno do[1]prsje um rlega. Predelava je možna še koncem 1. ali v začetku 2. stoletja. Oba nagrobnika sta bila •— čeprav v različnem času — izdelana v isti delavnici. A naliza kompozicije in podrobnosti nas vodi k sklepu, da moramo iskati skupno delavnico nekje v noriško-panonskem obm ejnem področju, predvsem pač v k rajih blizu Italije. Motivi kažejo na to, da je steli izdelala delavnica v P oeto[1]vioni ali Savariji. Te delavnice so oskrbovale precej veliko področje. N jihov velik pomen izpričuje razen razširjenosti izdelkov tudi vsebina napisov. Da so izdelki iz razm erom a zelo oddaljenih centrov prišli v okolico A rrabone, to je v zahodno-panonski predel lim esa, si lahko razložimo iz m nogostranskih povezav A rrabone z jugozahodno Panonijo, mnogo vojakov iz jugozahodne Panonije je služilo v A rraboni. Teh odnosov ne dokazuje samo epigrafski m aterial, am pak tudi arheološke najdbe. Zelo pom em ben je bil italski vpliv, ki ga je jugozahodna P anonija posredovala A rraboni in ki je bistveno obogatil m aterialno in duhovno kulturo tega področja. Ta vpliv izpričujeta obe steli, ki ju lahko ocenimo in razum em o le kot periferen odsev italske um etnosti.