Frančišek Karel Remb med Gradcem in Dunajem
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.26.2.02Ključne besede:
Frančišek Karel Remb, baročno slikarstvo, naročništvo, Ignac Marija Attems, grad Brežice, palača Attems v GradcuPovzetek
V letih 1704/05–1710 je Frančišek Karel Remb bival v Gradcu in v službi Ignaca Marije grofa Attemsa sodeloval pri opremi novozgrajene palače Attems. Ob tem so takrat nastale oltarne slike za cerkve v Gradcu, Stainzu in Voitsber- gu. Najpozneje leta 1711 se je Remb z družino preselil na Dunaj in deloval zlasti za benediktinski samostan Krems- münster in samostan avguštinskih kanonikov St. Florian. Rembova dela za palačo Attems so stilistično heterogena. Glede na nekajletno nastajanje so razlike lahko posledica nameravane namestitve slik, predvsem pa slikarskega razvoja umetnika med izvajanjem obsežnega naročila. Med poznejšimi deli se zlasti leta 1713 dokončani cikel hi- storičnih slik za samostan Kremsmünster odlikuje s kompozicijskim in slikarskim bogastvom. Rembovo nadaljnje slikarsko zorenje med dunajskim obdobjem potrjujejo supraporte za samostan St. Florian.
Prenosi
Literatura
Archivalische Vorarbeiten zur Österreichischen Kunsttopographie. Gerichtsbezirk und Stift Kremsmünster, 1–2 (Hrsg. Willibrord Neumüller), Wien 1961.
CEVC, Anica, Freske Matthiasa von Görza v Marijini cerkvi v Zagorju pri Podčetrtku, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. F. 16, 1980, S. 53–73.
CORETH, Anna, Liebe ohne Maß. Geschichte der Herz-Jesu-Verehrung in Österreich im 18. Jahrhundert, Maria Roggendorf 1994 (Cor ad cor. Schriften im Dienst der Herz-Jesu-Verehrung, 4).
Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des I. Bezirkes. Altstadt (Bearb. Wiltraud Resch), Graz 1996 (Österreichische Kunsttopographie, 53).
DORN, P. Theophil, Abriß der Baugeschichte Kremsmünsters, Heimatgaue. Zeitschrift für oberösterreichische Geschichte, Landes- und Volkskunde, 10/4, 1929, S. 209–244.
Graz (Bearb. Horst Schweigert), Horn-Wien 1979 (Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs).
HAUPT, Herbert, Das Hof- und hofbefreite Handwerk im barocken Wien 1620 bis 1770. Ein Handbuch, Wien-Innsbruck 2007 (Forschungen und Beiträge zur Wiener Stadtgeschichte, 46).
Heilige Margareta Maria Alacoque. Leben und Offenbarungen von ihr selbst geschrieben und ergänzt durch Zeitgenossen, Freiburg 19843.
Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des I. Bezirkes. Altstadt (Bearb. Wiltraud Resch), Graz 1996 (Österreichische Kunsttopographie, 53).
Die Kunstdenkmäler des Benediktinerstiftes Kremsmünster. 1: Das Stift – Der Bau und seine Einrichtung (Bearb. Erika Doberer), Wien 1977 (Österreichische Kunsttopographie, 43).
LAVRIČ, Ana, Bratovščine v klariških samostanih na Kranjskem. Njihova umetnostna in duhovna dediščina, Acta historiae artis Slovenica, 25/1, 2020, S. 27–62.
LECHNER, Georg Matthias, Der Barockmaler Franz Carl Remp. 1675–1718, Wien 2010 (unpublizierte Dissertation).
LUBEJ, Uroš, Prispevki k biografijam na Kranjskem delujočih flamskih in holandskih slikarjev druge polovice XVII. stoletja, Acta historiae artis Slovenica, 2, 1997, S. 33–52.
MEERAUS, Robert, Zur Barockausstellung im Landesmuseum „Joanneum“ in Graz, Der Cicerone. Halbmonatsschrift für Künstler, Kunstfreunde und Sammler, 16, 1924, S. 415–416.
MOSER, Karl, Die Welsche Kirche in Graz, Wien-Graz-Leipzig 1928 (Kunstdenkmäler der Steiermark, 1).
MUROVEC, Barbara, Antonio Maderni. Je bil pozabljeni Weissenkircherjev zet iz Capolaga prvi Attemsov freskant?, Slovenska umetnost in njen evropski kontekst (Hrsg. Barbara Murovec), Ljubljana 2007, S. 114–122.
MUROVEC, Barbara, Historizirana podoba naročnika. Attemsova družinska portreta in Rembov avtoportret iz brežiškega gradu, Acta historiae artis Slovenica, 23/1, 2018, S. 113–131.
PROHASKA, Wolfgang, Franz Carl Remp (1674–1718), Samson und Dalila, Barock (Hrsg. Hellmut Lorenz), München-London-New York 1999 (Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 4), S. 421–422, Kat. Nr. 157.
RESMAN, Blaž, O nekaterih starejših radovljiških likovnih umetnikih, Radovljiški zbornik 1995, Radovljica 1995, S. 175–194.
RESMAN, Blaž, Šentjakobska cerkev v 18. stoletju, Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773). Zbornik razprav (Hrsg. Vincenc Rajšp), Ljubljana 1998 (Redovništvo na Slovenskem, 4), S. 189–228.
RESMAN, Blaž, „Podpisi“ svetnih naročnikov na sakralnih umetninah, Profano v sakralnem. Študije o vizualizaciji posvetnih teženj in motivov v cerkveni umetnosti (Hrsg. Mija Oter Gorenčič), Ljubljana 2019, S. 131–145.
SCHMITZ, Ida, Kirche und Kloster der Ursulinen in Graz. Ein Beitrag zur steiermärkischen Kunstgeschichte, Graz 1927 (unpublizierte Dissertation).
STESKA, Viktor, Štiri pisma župnika Franca Avsca, Zbornik za umetnostno zgodovino, 22/1–2, 1944, S. 137–141.
ŠERBELJ, Ferdinand, Bistriški grad, Slovenska Bistrica 2005.
ŠERBELJ, Ferdinand, Ovalne slike Frančiška Karla Remba v Viteški dvorani brežiškega gradu, Litterae pictae. Scripta varia in honorem Nataša Golob septuagesimum annum feliciter complentis (Hrsg. Tine Germ, Nataša Kavčič), Ljubljana 2017, S. 379–393.
THALNITSCHER, Ioannes Gregorius, Annales Urbis Labacensis. Das ist Laybacherische Jahrsgeschichten Von An[no] 1660, bis 1700. Continuiert von an[no] 1700 bis 1718, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 11.
THALNITSCHER, Ioannes Gregorius, Ectypon Bibliothecae Publicae Labacensis, 1715, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 14.
VIDMAR, Polona, /.../ weilen es in der Welt was Seltsames sie bei dieser Zeit eine andächtige Seel zu finden, die ein Kloster stiften wollte /.../. Marija Terezija grofica Leslie in ustanovitev samostana elizabetink v Gradcu, Profano v sakralnem. Študije o vizualizaciji posvetnih teženj in motivov v cerkveni umetnosti (Hrsg. Mija Oter Gorenčič), Ljubljana 2019, S. 203–240.
WARTINGER, Joseph, Aeltere plastische Künstler in Steyermark, Steyermärkische Zeitschrift, 11, 1833, S. 97–100.
WEIGL, Igor, Matija Persky. Arhitektura in družba sredi 18. stoletja, Ljubljana 2000 (unpublizierte Magisterarbeit).
WEIGL, Igor, „Die Einheimischen bewundern die Gemälde“. Graf Ignaz Maria von Attems- Heiligenkreuz als Auftraggeber und Sammler, Kunsthistoriker, 18/19, 2001/2002 (2003), S. 50–55.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
