Prispevki

Navodila za avtorje

Revija Acta historiae artis Slovenica objavlja izvirne in pregledne znanstvene prispevke s področij umetnostne zgodovine in likovne teorije ter kulturnozgodovinske prispevke, povezane z likovno umetnostjo, ki pomembno prispevajo k razumevanju zahodne umetnosti. Poudarek je na slovenskem, južnoevropskem in srednjeevropskem prostoru.

Članke sprejemamo v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, srbskem in francoskem jeziku.

Avtor naj ob oddaji članka navede osebne podatke in kontakt (ime, priimek, naslov, inštitucijo in e-mail naslov).

Članek mora ob oddaji vključevati tudi:

  • Prevod povzetka v enem od razširjenih tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina). Jezik povzetka se izbere v dogovoru z urednikom glede na tematiko prispevka.
  • Izvleček (največ 1000 znakov s presledki) v slovenščini in angleščini in do 10 ključnih besed v slovenščini in angleščini. Za prevod povzetka in izvlečka poskrbi avtor.
  • Ob oddaji slikovnega gradiva je potreben tudi seznam podnapisov k slikam.

Uredništvo AHAS zagotovi lektorski pregled besedil v vseh jezikih.

Citiranje literature

Splošno ločilo je vejica; vezaj uporabljamo pri povezavi več krajev izida (npr. Paris- London-New York); podnaslov je od naslova ločen s piko; dvopičje sledi predlogu v: (pri navajanju člankov v avtorskih delih ali zbornikih); več bibliografskih enot v eni opombi ločujemo s podpičjem. Opombo končamo s piko.

Navajamo polno avtorjevo ime, priimek pišemo z VERZALKAMI. Naslov publikacije pišemo v kurzivi, naslov članka oz. prispevka s pokončnimi črkami in brez narekovajev. Kraj izida se vedno navede v originalni obliki.

Kratice naj bodo slovenske (kakor jih navajamo pri zgledih, npr.: str.; op.; prim.) V tujejezičnih besedilih so kratice in druge kratke besede v obliki, kakor je ustaljena v uporabljenem jeziku. Vse številke, ki se pojavljajo pri navajanju podatkov, pišemo kot arabske, ne glede na original.

Za ponovno citiranje že navedene bibliografske enote napišemo le avtorjev priimek (oz. priimke avtorjev) v VERZALKAH oz. pri neavtorskih enotah naslov v kurzivi (lahko okrajšan) in letnico, v oklepaju navedemo številko opombe s prvo omembo, nato slede citirane strani (npr. CEVC 1966 (op. 3), str. 12; LAVRIČ, RESMAN 1997 (op. 8), str. 11; Barok 1961 (op. 8), str. 15 – primeri se nanašajo na spodaj navedene zglede). Če citiramo več enot istega avtorja iz istega leta, dopolnimo priimek v verzalkah s skrajšanim naslovom prispevka (v kurzivi pri monografiji oz. v pokončni pisavi pri člankih); v tem primeru ju ločuje vejica, ki ločuje tudi naslov od letnice (npr. STELE, Oris, 1924 (op. 4), str. 8; STELE, Leseni stropi, 1924 (op. 1), str. 215). "Prav tam", "isti" oz. "id.", "idem", "ibidem" in podobno ne uporabljamo.

Navajanje podatkov, ki so pri zgledih zapisani v oglatih oklepajih, je prepuščeno individualni presoji. Če se dejansko navedejo, se oglati oklepaj seveda opusti.

Zgledi:

Monografske publikacije

• Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, str. 133–135.

Zbirko, v kateri je delo izšlo, navedemo v oklepaju za letnico izida.

• Jože MLINARIČ, Župnije na slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656–1774, Ljubljana 1987 (Acta Ecclesiatica Sloveniae, 9), str. 125.

• Ivan STOPAR, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2: Dolenjska. 2: Med Bogenšperkom in Mokricami, Ljubljana 2001 (Grajske stavbe, 13).

Knjige v več delih: citirani del označimo za naslovom. Če imajo deli poleg skupnega še vsak svoj posebni (pod)naslov, le-tega navedemo neposredno za številko citiranega dela, od katere ga ločimo z dvopičjem. Če se v isti bibliografski enoti sklicujemo na več delov hkrati, dopišemo za naslovom vse dele (npr.: 1–3), pred navedbo strani pa nakažemo odgovarjajoči del (npr: 1. del str. 400–401, 3. del str. 212). Če niso izšli vsi deli hkrati, citiramo vsakega posebej.

Ponovne izdaje: zaporedno številko izdaje označimo v supraskriptu ob letnici, če pa številka uporabljene izdaje ni navedena, v oklepaju za letnico navedemo še leto prvega izida (npr.: prvič izšlo 1928).

Reprint: podatek dopišemo v oklepaju za letnico originala z navedbo konkretnega kraja in letnice.

• Josip MAL, Zgodovina slovenskega naroda, 2, Celje 19932, str. 87.

• Joachim von SANDRART, Teutsche Academie, der Bau-, Bild- und Mahlerey- Künste, 2/3, Nürnberg 1679 (reprint Nördlingen 1994), str. 79.

Več avtorjev je medsebojno ločenih z vejicami. Navajamo največ do tri avtorje, sicer se delo navaja samo z naslovom.

• Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja ŽITKO, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991, str. 116.

Pri prispevku v avtorski publikaciji pred slednjo obvezno navedemo predlog v:, priimka, ki sledi, ne pišemo z verzalkami.

• France STELE, Slikarska in podobarska obrt v Kranju, v: Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 259.

– Periodika in zborniki

• France STELE, Leseni stropi v cerkvah, Dom in svet, 37, 1924, str. 244–245.

• Andreja ŽIGON, Nekaj misli ob Mesesnelovem besedilu in oznaka Wolfovega oljnega slikarstva, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 22, 1986, str. 109.

Pri periodiki s samostojno paginacijo posameznik številk v letniku odgovarjajočo številko navedemo takoj za letnikom in jo od njega ločimo s poševnico.

• Ana LAVRIČ, Blaž RESMAN, Slike pri Sv. Antonu na Pohorju – najobsežnejši cikel zgodb o sv. Antonu Padovanskem, Kronika, 45/3, 1997, str. 17.

• Damjan PRELOVŠEK, Ljubljanska arhitektura Hribarjevega časa, Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 597–599.

• Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Radovljica in Kranj, Miscellanea, Ljubljana 1988 (Acta Ecclesiastica Sloveniae, 10), str. 206.

Vzporedne naslove v drugih jezikih opustimo, po avtorjevi presoji so sicer lahko navedeni in ločeni med seboj s poševnico (Gotika v Sloveniji/Gotik in Slowenien/Il gotico in Slovenia), vedno pa mora biti citiran originalni (prvi) naslov.

Urednika/urednikov ne navajamo, lahko jih le takrat, kadar so vključeni na naslovnico. Ime (imena - do tri) navedemo v okroglem oklepaju za naslovom publikacije; priimkov ne izpisujemo v verzalkah.

• Alenka VODNIK, Tekstilni vzorci v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom (ur. Janez Höfler), Ljubljana 1995, str. 298.

Posebne številke periodike s samostojnim naslovom obravnavamo kakor periodiko, vendar za letnico v oklepaju za enačajem dopišemo še posebni naslov (tudi v kurzivi).

• Dušan BLAGANJE, Ivan Vurnik v ocenah kritikov, AB – Arhitektov bilten, 24/119–124, 1994 (= Ivan Vurnik 1884–1971. Slovenski arhitekt), str. 110

– Razstavni katalogi: za naslovom pred krajem izida navedemo razstavišče oz. organizatorja razstave.

Barok na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1961, str. 65, kat. št. 33.

Podobe Ljubljane, Mestna galerija-Mestni muzej, Ljubljana 1988, str. 9–12.

Avtorski katalog.

• Ferdinand ŠERBELJ, Anton Cebej 1722–1774, Narodna galerija, Ljubljana 1991, str. 9–12.

Prispevek v razstavnem katalogu.

• Mojca JENKO, Janez iz Kastva, Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995, str. 289.

Avtorje prosimo, da pri "problematičnih" publikacijah navedejo dovolj (= čim več) podatkov za identifikacijo bibliografske enote, selekcijo med njimi bo opravilo uredništvo.

Navajanje arhivskih virov:

Pri citiranju virov je potrebno navesti dovolj podatkov za identifikacijo dokumenta, vrsté pa naj se od splošnega h konkretnemu. Za interpunkcijo uporabljamo vejice. Če avtor navaja večje število različnih arhivov, je priporočljivo, da njihove naslove in kratice, ki jih bo uporabljal v nadaljevanju, že vnaprej poda v prvi opombi.

– Popoln naslov arhiva (pri prvi navedbi naj stoji v oklepaju tudi kratica)

– Fond (npr. listine, spisi, matične knjige, rokopisi, urbarji, sodni protokol ...)

– Signatura oz. dokument

– Stran (p.)/list (fol.), če je na dokumentu označen/a.

Primeri:

• Nadškofijski arhiv, Ljubljana (NŠAL), Krstna knjiga župnije Kranj 1722–1739, p. 988.

• NŠAL, Župnija Naklo, Urbar 1712–1770, Ž 515.

• Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Sodni protokol, Cod. I, 1699, fol. 10.

• Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana (AS), Deželno glavarstvo za Kranjsko, Ecclesiastica, šk. 232.

Navajanje spletnih virov

Pri citiranju avtorskih prispevkov v spletnih revijah navedemo avtorja, naslov, spletni naslov, v oklepaju datum dostopa:

Elisabeth VAVRA, Aufnahmebrief der Marianischen Männerkongregation, http://wwwg. uni-klu.ac.at/kultdoku/kataloge/57/html/3977.htm (1. 1. 2016).

Ana LAVRIČ, O hierarhiji svetnikov na oltarnih nastavkih. Iz vizitacijskih zapisnikov ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima (1641–1664), RIHA journal 0028, 16. september 2011, https://www.riha-journal.org/articles/2011/2011-jul-sep/lavric-o-hierarhiji-svetnikov-na-oltarnih-nastavkih (5. 6. 2014).

Če avtor in naslov na spletni strani nista navedena, citiramo spletni naslov in v oklepaju datum dostopa:

http://www.stadtlexikon-augsburg.de (10. 11. 2017)

Slikovno gradivo

Slikovno gradivo naj bo primerne kvalitete za objavo.

Elektronsko gradivo sprejemamo v datotekah tiff. in jpeg.

Resolucija: min. 300 dpi (min. 3500 × 2625 slikovnih točk za celostransko in min. 2200 × 1650 za polstransko reprodukcijo).

Če fotografije niso v elektronski obliki in avtor ne more pridobiti kvalitetnih skenogramov, lahko gradivo za tisk skeniramo na UIFS.

Fotografije in drugo slikovno gradivo je potrebno zaporedno oštevilčiti in podnasloviti.

Za potrebna dovoljenja za objavo slikovnega gradiva in plačilo le-teh poskrbi avtor in jih predloži uredništvu pred objavo članka.

Recenzentski postopek

Glavni in odgovorni urednik, urednik številke ali (in) uredniški odbor ob prejemu članka pred posredovanjem besedila recenzentom presodi(jo) o ustreznosti besedila za objavo. Besedila, ki tematsko ustrezajo dometu revije in zahtevam za objavo v reviji so recenzirana. Za objavo sta potrebni dve pozitivni recenziji. Proces recenziranja je anonimen (t. i. »double-blind peer review«). Urednik zvezka ima pravico do predlogov vsebinskih dopolnitev in tehničnih izboljšav.

Recenzentski postopek običajno traja približno dva do tri mesece.

Večji vsebinski in tehnični popravki so možni do faze postavitve besedil. Po tem, ko je prispevek postavljen, so možne le še manjše korekture.

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita repozitorij ZRC SAZU in digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Acta historiae artis Slovenica v okviru Založbe ZRC, ZRC SAZU, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča ZRC SAZU.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Imetniki moralnih avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, imetniki materialnih avtorskih pravic pa so avtorji in ZRC SAZU (Založba ZRC) kot založnik. Avtorji soglašajo z objavo njihovih del pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0). Uporabniki lahko pod pogoji navedene licence dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.