Prispevki

Navodila za avtorje

Revija Acta historiae artis Slovenica objavlja izvirne in pregledne znanstvene prispevke s področij umetnostne zgodovine in likovne teorije ter kulturnozgodovinske prispevke, povezane z likovno umetnostjo, ki pomembno prispevajo k razumevanju zahodne umetnosti. Poudarek je na slovenskem, južnoevropskem in srednjeevropskem prostoru.

Članek naj z opombami vred obsega približno eno in pol avtorske pole (45.000 znakov s presledki), o objavi daljših prispevkov odloča uredniški odbor. Članek naj bo oddan v Word ali Open Office datoteki. Velikost pisave glavnega besedila naj bo 12, celota naj bo brez oblikovanja, določanja slogov, vnašanja prelomov ipd.

Ob glavnem besedilu naj vsebuje tudi:
• avtorjeve kontaktne podatke (ime, priimek, naslov/inštitucijo in e-mail naslov),
• povzetek (največ 3000 znakov s presledki) v enem od razširjenih tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina), najprimernejšim glede na tematiko prispevka,
• izvleček (največ 1000 znakov s presledki) v slovenščini in angleščini in do 10 ključnih besed v slovenščini in angleščini,
• seznam citirane literature,
• seznam podnapisov k slikam.

V ločenih datotekah naj bo oddano slikovno gradivo (format .tiff ali .jpeg, minimalna resolucija 300 dpi).

Članke sprejemamo v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, srbskem in francoskem jeziku. Uredništvo AHAS zagotovi lektorski pregled besedil v vseh jezikih. Za prevod povzetka in izvlečka poskrbi avtor.

Citiranje literature in virov

Literatura in viri naj bodo citirani skladno z navodili 17. izdaje Chicago Manual of Style, s sprotnimi opombami in končnim seznamom citirane literature (slog »Notes and Bibligraphy«).

Recenzentski postopek

Glavni in odgovorni urednik, urednik številke ali (in) uredniški odbor ob prejemu članka pred posredovanjem besedila recenzentom presodi(jo) o ustreznosti besedila za objavo. Besedila, ki tematsko ustrezajo dometu revije in zahtevam za objavo v reviji so recenzirana. Za objavo sta potrebni dve pozitivni recenziji. Proces recenziranja je anonimen (t. i. »double-blind peer review«). Urednik zvezka ima pravico do predlogov vsebinskih dopolnitev in tehničnih izboljšav.

Recenzentski postopek običajno traja približno dva do tri mesece.

Večji vsebinski in tehnični popravki so možni do faze postavitve besedil. Po tem, ko je prispevek postavljen, so možne le še manjše korekture.

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita repozitorij ZRC SAZU in digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Acta historiae artis Slovenica v okviru Založbe ZRC, ZRC SAZU, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča ZRC SAZU.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Imetniki avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, ki ZRC SAZU dovoljujejo objavo, reprodukcijo in distribucijo dela v tiskani in elektronski verziji revije in soglašajo s tem, da se ZRC SAZU v primeru ponovne uporabe dela navaja kot izvirni izdajatelj tega dela ter da javnosti omogoči dostop do avtorjevega dela pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0). Prispevki iz letnikov od 25, št. 1 (2020) do 28, št. 2 (2023) so objavljeni pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0. Uporabniki lahko pod pogoji navedenih licenc dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.