Acta historiae artis Slovenica https://ojs.zrc-sazu.si/ahas <p>Acta historiae artis Slovenica je znanstvena revija Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je bil ustanovljen leta 1996 in izhaja dvakrat letno. Prinaša članke o zgodovini umetnosti, s poudarkom na slovenskem, italijanskem in srednjeevropskem prostoru, kot tudi prispevke s področja likovne teorije ter kulturnozgodovinske prispevke, povezane z likovno umetnostjo.</p> <p>Print ISSN: 1408-0419<br>Online ISSN: 2536-4200</p> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/prispevki">Prispevki</a></p> katarina.mohar@zrc-sazu.si (Katarina Mohar) pkpojs@gmail.com (Primož Svetek) Sat, 01 Oct 2022 10:08:07 +0200 OJS 3.3.0.10 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Petovionska Medeja kot odmev Evripidove drame in Timomahove slike https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11134 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Sodeč po ohranjenih upodobitvah, je bil v likovni umetnosti rimske dobe najbolj priljubljen prizor iz sicer razvejane Medejine zgodbe tisti, ko Medeja z mečem v roki okleva pred ubojem svojih otrok. Za najbolj znano upodobitev je v antiki veljala danes izgubljena slika Timomaha iz Bizantija, neposredno pa govorijo o priljubljenosti prizora številne upodobitve v stenskem slikarstvu, gliptiki, na sarkofagih ali v prostostoječih kipih, ki so se z največ primerki ohranili v provinci Panoniji. Upodobitvi iz Petovione in Akvinka se v Medejini drži, atributih in opravi ujemata z upodobitvijo iz Herkulaneja, ki velja za ikonografsko najzvestejšo repliko Timomahovega dela. Obstoj oljenk z identično zasnovano figuro Medeje kaže na možnost prenosa kompozicije preko lahko prenosljivih predmetov.</p> </div> </div> </div> Katarina Šmid Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11134 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200 Freske iz prve polovice 14. stoletja v cerkvi sv. Mihaela v Biljani https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11135 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V cerkveni ladji sv. Mihaela v Biljani so v devetdesetih letih 20. stoletja odkrili dve plasti stenskih poslikav iz 14. stoletja. Fragmenti najstarejšega sloja, ki jim je članek posvečen, se nahajajo v kotu na stiku severne ladijske in severnega dela slavoločne stene in na južnem delu slavoločne stene za oltarjem sv. Janeza Krstnika. Kažejo značilnosti gotskega linearnega sloga, na podlagi podrobnejših slogovnih primerjav pa jih lahko pripišemo mojstru, ki je poslikal tudi fasado in oratorij bližnje cerkve sv. Jurija (San Giorgio in Vado) v Rualisu pri Čedadu. S pomočjo analize oblačilne kulture in ikonografskih elementov jih lahko časovno umestimo v drugo desetletje ali najkasneje na začetek tretjega desetletja 14. stoletja.</p> </div> </div> </div> Sara Turk Marolt Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11135 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200 Plemiško javno umetnostno naročništvo v Kopru. Vloga mestnega urada prokuratorjev in nekdanjih študentov univerze v Padovi pri gradnji koprske stolnice https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11136 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku je na primeru doslej manj raziskanega mestnega urada prokuratorjev ali oskrbnikov koprske stolnice (Procuratore della Fabrica della Cattedrale di Capodistria) predstavljena vloga koprskega plemstva pri javnem umetnostnem naročništvu. Največji vpliv na izbiro arhitektov in izvajalcev umetnostnih naročil in s tem na končno podobo koprske stolnice v prvi polovici 18. stoletja so imeli prokuratorji Benvenuto markiz Gravisi (1679–1746), Alvise grof Tarsia (1697–1774) in Francesco Barbabianca (1695–1753). Pri izbiri arhitektov, kot sta Giorgio Massari (1687–1766) in Domenico Schiavi (1718–1795), so si pomagali z nasveti in povezavami koprskih izobražencev, kot sta Girolamo markiz Gravisi (1720–1812) in Gian Rinaldo grof Carli (1720–1795), ki so jih ti vzpostavili med študijem na univerzi v Padovi ali preko članstev v akademijah. Tako so se prokuratorji v letih 1748–1749 lahko v zvezi s prezidavo kora koprske stolnice posvetovali tudi s tedaj vodilno avtoriteto na arhitekturnem področju v Beneški republiki, Giovannijem markizom Polenijem (1683–1761), profesorjem eksperimentalne fizike na univerzi v Padovi.</p> </div> </div> </div> Helena Seražin Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11136 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200 Zadnji člani Dizmove bratovščine po seznamu iz leta 1801 – dejanski in potencialni umetnostni naročniki https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11137 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Akademija združenih (Academia unitorum) ali bratovščina sv. Dizme je v pripravi na srečno smrt ter v molitvi in darovanju maš za pokojne člane od leta 1688 do začetka 19. stoletja povezovala predvsem plemiče, a tudi akademsko izobražene ljudi, cerkvene odličnike in visoke uradnike na Kranjskem, posebej v Ljubljani. Prispevek obravnava zadnjo znano sestavo članstva po seznamu iz leta 1801, na katerem je 52 imen oseb, sprejetih v bratovščino med letoma 1755 in 1801. Glavni namen je kratek prikaz njihovih življenjskih poti, s čimer bo zapolnjena velika vrzel v védenju o kranjski družbeni eliti 18. stoletja, med katero glede na njeno duhovno naravnanost najdemo tako dejanske kot potencialne na­ ročnike umetniških del. Zadnja sestava članstva je bila zelo heterogena, od zunaj dežele živečih častnikov iz rodbin, ki so bile tradicionalno povezane z bratovščino, prek različno premožnih in dejavnih graščakov ter uradnikov do visokih duhovnikov in pomembnih osebnosti za kulturno zgodovino, muzealstvo in domoznanstvo. Naročništvo umetnostnih del si je pri članih Dizmove bratovščine vse bolj podajalo roko z zavestnim ohranjanjem umetnostne in kulturne dediščine.</p> </div> </div> </div> Boris Golec Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11137 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200 Nekaj drobcev o Kobilčini sliki Madona gospe Souvan v kontekstu naročništva in razstavljanja https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11138 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Članek predstavlja podobo Madona gospe Souvan, ki jo je Ivana Kobilca naslikala za zasebno naročnico. Sliko, o kateri si je slikarka natančno dopisovala s svojo družino, časovno umesti v prve mesece leta 1900. Članek obravnava Kobilčin način ustvarjanja slike, stik s konkretnimi naročniki – Uršulo Souvan in njeno družino – in slikarkine zadržke ob potencialnem razstavljanju slike na drugi razstavi Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani leta 1902. Obravnava slike Madona gospe Souvan, ki sicer ni pomembnejše Kobilčino delo, nam pomaga bolje razumeti slikarkin odnos do naročnikov in do razstavljanja v domači Ljubljani.</p> </div> </div> </div> Beti Žerovc Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11138 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200 Postavke Cankarjevega »razvoja stila« v razmerju do Dvořákove »zgodovine duha« https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11139 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Izidor Cankar je svoj »razvoj stila«, monumentalno Zgodovino likovne umetnosti v Zahodni Evropi od starokrščanske dobe do začetkov baročne umetnosti, napisal na podlagi svoje »sistematike stila«, že razgrnjene v Uvodu v umevanje likovne umetnosti. Sistematika stila. Svojega profesorja na dunajski univerzi Maxa Dvořáka v Uvodu ni omenil, čeprav je očitno, da je prevzel njegovo terminološko nasprotje med idealizmom in naturalizmom; zato pa je Dvořáka jasno izpostavil kot svoj metodološki vzor v predgovoru k Zgodovini. V prispevku primerjamo Cankarjev razvojno-zgodovinski pregled umetniške ustvarjalnosti z Dvořákovo predstavo o poteku zgodovine umetnosti, kakor jo je mogoče razbrati iz njegovih posameznih spisov, ter ugotovimo, da sta si sorodna ne le v izrazoslovju, temveč tudi v vsebini, v temeljnem prepričanju, da je umetnostna zgodovina v bistvu »zgodovina duha« (Geistesgeschichte).</p> </div> </div> </div> Rebeka Vidrih Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/11139 Sat, 01 Oct 2022 00:00:00 +0200