Acta historiae artis Slovenica https://ojs.zrc-sazu.si/ahas <p><em><span style="font-size: medium;">Acta historiae artis Slovenica</span></em><span style="font-size: medium;">&nbsp;je znanstvena revija, ki izhaja dvakrat letno in prinaša članke o zgodovini umetnosti, s poudarkom na slovenskem, italijanskem in srednjeevropskem prostoru, kot tudi prispevke s področja likovne teorije ter kulturnozgodovinske prispevke, povezane z likovno umetnostjo. Besedila dopolnjujejo daljši povzetki v tujem jeziku oziroma v slovenščini, če je izvirnik tujejezičen, ter izvlečki v slovenskem in angleškem jeziku</span><span style="font-family: 'Times New Roman';"><span style="font-family: Arial; font-size: medium;">.</span></span></p> <div><span style="font-family: 'Times New Roman';"><span style="font-family: Arial; font-size: medium;">&nbsp;</span></span></div> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/prispevki">Prispevki</a></p> tkosak@zrc-sazu.si (Tina Košak) pkpojs@gmail.com (Primož Svetek) pon, 16 dec 2019 00:00:00 +0100 OJS 3.1.2.4 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Portretni galeriji v graškem dvoru in dvorcu Karlau v 17. in 18. stoletju https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7715 <p><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">V prispevku sta na podlagi sočasnih pisnih virov razi- skani portretni zbirki, ki sta jih okrog leta 1600 zasno- vala nadvojvoda Karel II. in nadvojvodinja Marija in sta bili do 18. stoletja v graškem dvoru in dvorcu Karlau pri Gradcu. Predstavljeni so serije portretov, umetniki in dela, ki so ohranjena v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Obravnavani so vzroki za naročilo izjemno številnih otroških portretov. Poleg tega je anali- zirana vloga portretnih serij rimskih cesarjev in kostumskih slik. </span></span></p> Susanne König-Lein Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7715 Theatrum genealogicum. Rodovniki grofov Herberstein in Dietrichstein kot sredstvo plemiške reprezentacije https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7716 <div class="page" title="Page 70"><div class="layoutArea"><div class="column"><p><span>V prispevku so obravnavane slike in grafike rodovnikov rodbin Herberstein in Dietrichstein, ki so nastale v 17. in 19. stoletju. Vizualizacije genealogij so postavljene v kontekst sočasnih zgodovinskih del, ki so bila publicirana po naročilu obravnavanih plemiških rodbin, pri čemer je poudarjena njihova reprezentativna vloga. Analizirane so upodobitve grbov, portretov, simbolič- nih figur in predmetov, vedut in historičnih prizorov, ki dopolnjujejo rodovna debla, veliko pozornosti je posvečene tudi napisom na slikah in grafikah. Prispevek prinaša nove ugotovitve o historiografih, ki so po naročilu plemstva publicirali genealoška dela in snovali likovne upodobitve genealoškega vedenja, zlasti o cesarskem historiografu Dominiku Frančišku Kalinu. V prispevku sta prvič objavljeni Kalinovi genealogiji velikega forma- ta, ki ju je v letih 1672 in 1675 naslikal po naročilu uspe- šnega dvorjana Gundakarja grofa Dietrichsteina. </span></p></div></div></div> Polona Vidmar Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7716 Portreti Eleonore Marije Rozalije kneginje Eggenberg, rojene princese Liechtenstein https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7717 <div class="page" title="Page 68"><div class="layoutArea"><div class="column"><p><span>Narodna galerija v Ljubljani hrani portret plemkinje, ki je nekdaj veljala za Turjačanko, iz druge polovice 17. stoletja. Na podlagi primerjalne analize je bilo mogo- če v dami na sliki prepoznati Eleonoro Marijo Rozalijo kneginjo Eggenberg (1647−1703). V prispevku so predstavljeni rezultati zadnjih raziskav o provenienci, času nastanka in avtorstvu kneginjinih že znanih portretov in še enega novo identificiranega. Posebna pozornost je namenjena javnemu delovanju portretiranke in njene- mu vplivu na umetnostna naročila v dvorcu Eggenberg pri Gradcu. </span></p></div></div></div> Renata Komić Marn Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7717 Contraphe der abgeleibten fürstlichen Bischöff zu Seccau. K portretni galeriji sekovskih škofov v gradu Seggau https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7718 <div class="page" title="Page 69"><div class="layoutArea"><div class="column"><p><span>V škofovski galeriji v reprezentančnih prostorih gradu Seggau je razstavljenih 58 dopasnih portretov sekovskih škofov. Portretna galerija je bila prvič omenjena v in- ventarju, ki je bil spisan leta 1675, v času škofa Venclja Viljema Hofkirchna (1670–1679). Portreti so bili prvo- tno nameščeni v prostoru, imenovanem velika dvorana (großer Saal) ali škofova soba (Bischofszimmer). Okrog leta 1830 je mogoče škofovo sobo locirati v prvo grajsko nadstropje. Med letoma 1835 in 1867 so portrete prenesli v dve sobi v drugem nadstropju, kjer so še sedaj. Vzor za škofovsko portretno galerijo so bile freske v škofovski kapeli samostana Seckau, ki jo je zasnoval škof Martin Brenner. Galerija je primerljiva z drugimi škofovskimi portretnimi galerijami v Salzburgu, Augsburgu, Dillin- genu, Kroměřížu in Šentandražu (danes v Mariboru). Paradigmatični za portretne galerije so trije temeljni koncepti: tradicija, nasledstvo in memoria. </span></p></div></div></div> Edgar Lein Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7718 Franc Ignac grof Inzaghi, ptujski nadžupnik in dekan ter češčenje sv. Viktorina, prvega po imenu znanega petovionskega škofa https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7719 <div class="page" title="Page 67"><div class="layoutArea"><div class="column"><p><span>Franc Ignac grof Inzaghi (1691–1768) je bil nadžupnik in dekan ptujske župnijske cerkve sv. Jurija od leta 1731 do smrti. Članek želi osvežiti védenje o grofovem pri spevku k videzu in opremi cerkve, opozarja pa tudi na Inzaghijevo prizadevanje, da bi pridobil papeževo dovo- ljenje za češčenje sv. Viktorina, prvega latinskega ekse- geta in prvega po imenu znanega škofa v Petovioni, ki je umrl mučeniške smrti leta 303. Prispevek podaja stanje raziskav o zgodnjem krščanstvu v Petovioni, predstavlja sv. Viktorina in rodbino Inzaghi, osredotoča pa se na ureditev kapele Žalostne Matere božje in stropno poslikavo v kapeli, delo ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja in njegovega pomočnika Antona Lerchingerja (1741). Avtorica je skušala prepoznati ikonografski program poslikave, ki jo je primerjala z Viktorinovim komentarjem Apokalipse. Podala je hipotezo, da so v južnem stranskem polju upodobljeni sv. Viktorin in več oseb iz Stare zaveze, o katerih je razpravljal sv. Viktorin. </span></p></div></div></div> Marjeta Ciglenečki Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7719 Grofje Brandis – umetnostni naročniki na Štajerskem https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7720 <div class="page" title="Page 67"><div class="layoutArea"><div class="column"><div class="page" title="Page 69"><div class="layoutArea"><div class="column"><p><span>Prispevek govori o umetnostnem naročništvu grofov Brandis, tirolske plemiške rodbine, ki je v 18. in prvih treh četrtinah 19. stoletja imela v lasti več posestev na Štajerskem. Avtor analizira pomen članov naročniško precej aktivne rodbine, ki je med drugim zaslužna za barokizacijo mariborskega mestnega gradu in dvorca Betnave, porušitev gradu Gornji Maribor in postavitev klasicistične piramide ter kasneje kapele Brezmadežne na njegovem mestu, temeljito prezidavo dvorca Slivnica in izgradnjo grobne kapele na pobreškem pokopališču. </span></p></div></div></div></div></div></div> Franci Lazarini Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/7720