Acta historiae artis Slovenica

Zvita vitis ali par prepletenih vrvi?

Katarina Šmid — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V članku je obravnavana nagrobna stela mornariškega centuriona Likeja, ki je bila najdena v naselju Osor (Apsorus) na otoku Cresu. Sodeč po napisu, je bilo zanjo izbrano javno mesto, kar priča o centurionovi pomembnosti za kraj. Likej je oblečen v tuniko in sagum, nenavaden pa je predmet, ki ga drži v roki. Največkrat je bil interpretiran kot vrv, zvezana v vozel, kakršnega so uporabljali za privez ladij. O videzu poveljniške palice (vitis), ki je bila prepoznavni znak tudi mornariških centurionov, je malo znanega. Prav upodobitve na ravenskih stelah zgodnjega cesarskega obdobja, na katerih je upodobljen nekakšen vozel, so spodbudile domnevo, da je bila vsaj v tej dobi vitis pri mornariških centurionih upodobljena drugače. Glede na to, da na steli ni nobenega atributa, ki bi pokojnika povezoval z njegovim činom, bi lahko Likej v rokah držal prav vitis, ki bi z videzom obenem lahko namigovala na Likejeve pomorske sposobnosti.

Meja kot prostor izmenjave v 18. stoletju

Dubravka Botica — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V srednji Evropi meje niso trdne ovire, ampak so precej fluidne. Gre za tesno povezan kulturni prostor intenzivne izmenjave, v katerem umetniško ustvarjanje oblikujejo gosto prepleteni medsebojni stiki in vplivi med posameznimi državami in regijami. To je še posebej vidno v dejavnostih velikih arhitekturnih, slikarskih in kiparskih delavnic v 18. stoletju, ki so imele široko mrežo sodelavcev po celotnem območju. Ključno vlogo pri hitrem in daljnosežnem prenosu umetniških rešitev so imeli tako cerkveni kot posvetni naročniki umetniških del, ki so bili močno povezani z gosto mrežo stikov, ki se je pletla tudi preko (danes nacionalnih) meja. V članku so na primeru arhitekturne delavnice Jožefa Hueberja iz Gradca (1715–1787), ki je delovala na območju dežele Štajerske v današnji Avstriji in Sloveniji ter v severozahodni Hrvaški, raziskane metode mreženja in obseg dela delavnice, kar je omogočilo rekonstrukcijo stikov med naročniki iz vrst štajerskega, madžarskega in hrvaškega plemstva.

Zbirka plemiških portretov Jožefa Breznika s Koga pri Ormožu in njen osrednji del Galerija Dienerspergiana

Boris Golec — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

Narodni muzej v Ljubljani je leta 1934 od Jožefa Breznika, posestnika na Kogu pri Ormožu, kupil zbirko 39 plemiških portretov iz zapuščine Antonije Kofler, rojene baronice Dienersperg, nekdanje lastnice Breznikove kupljene posesti. Polovica portretov je izvirala od rodbine Dienersperg z Dobrne pri Celju, druga polovica pa od baronov Adelsteinov iz dvorca Dobrnica pri Dobrni, od koder je bila Antonijina babica. Antonijin ded Franc Ksaver baron Dienersperg, graščak na Dobrni in Dobrnici, je dal tisti del portretov, ki se je nahajal v dvorcu Dobrna, okoli leta 1832 opremiti z enotnimi napisi. Gre za 16 portretov štajerskih in kranjskih Dienerspergov ter dva portreta sorodnikov iz rodbin Hohenwart in Straßberg, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom Galerija Dienerspergiana. Na njih je podpisan samo en slikar, doslej komaj znani Andrej Peric, eden pa naj bi prikazoval Regino Konstancijo pl. Dienersperg, dolgo pozabljeno najmlajšo hčer polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja.

Zbirka tapiserij v palači grofov Attems v Gradcu

Renata Komić Marn — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V članku so predstavljeni novi podatki in ugotovitve o zbirki tapiserij, ki so jih grofje Attems hranili v svoji palači v Gradcu do začetka šestdesetih let 20. stoletja. Sedanje hranišče velike večine teh tapiserij ni znano. Na podlagi analize posameznih, stalno spreminjajočih se kontekstov ter razvojne dinamike umetnostnih in drugih zbirk v palači Attems, kot tudi individualnega okusa in želja posameznih lastnikov, se razprava osredotoča na ugotavljanje identitete naročnikov oziroma imetnikov tapiserij ter na rekonstrukcije kontekstov njihovih postavitev v različnih časovnih okvirih. Analiza posameznih prizorov, katerih fotografski posnetki so v članku predstavljeni prvič, se omejuje na tapiserije, ki so nastale v 17. stoletju, raziskovalna vprašanja pa se nanašajo na celotno zbirko tapiserij grofov Attems.

Opus arhitekta Josepha Hasslingerja (1807–1845)

Polona Vidmar — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V prispevku je predstavljena prva celovita obravnava opusa arhitekta Josepha Hasslingerja, čigar dela so ohranjena v Sloveniji, Avstriji in Ukrajini. Dosedanje poznavanje Hasslingerjevega opusa je revidirano in dopolnjeno na podlagi vloge za profesuro na šoli za arhitekturo dunajske akademije upodabljajočih umetnosti iz leta 1842, poznejša dela so proučena na podlagi ohranjenih načrtov in omemb v sočasnih pisnih virih. Izpostavljeni so vplivi profesorja Pietra Nobila ter italijanskih renesančnih palač in sodobnih münchenskih stavb, ki jih je Hasslinger proučeval med študijskim potovanjem. Med najpomembnejšimi naročniki načrtov za cerkve, javne stavbe za reprezentativne, upravne, zdravstvene in zdraviliške namene ter za stanovanjske stavbe so bili štajerski deželni stanovi, plemstvo ter graški in mariborski meščani.

Stavba nekdanje Pedagoške akademije v Mariboru

Franci Lazarini — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V prispevku je obravnavana stavba nekdanje Pedagoške akademije v Mariboru, v kateri danes delujejo njene naslednice Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Objekt, zgrajen med letoma 1975 in 1978 po načrtih arhitekta Branka Kocmuta, sodi v sam vrh slovenske modernistične šolske arhitekture, vendar pa so ga dosedanji raziskovalci večinoma spregledali. Stavba je predstavljena tako z arhitekturnega kot funkcionalnega vidika, posebej so izpostavljene njene kvalitete, ki so jih kasnejše nekontrolirane prezidave do neke mere zabrisale.

Telesa, biopolitična kritika in ženska agentnost v sodobnih bio(medicinskih) umetniških delih

Sonja Jankov — Thu, 25 Sep 2025 00:00:00 +0200

V članku je predstavljen družbeni in kritični potencial bio(medicinskih) umetniških praks s poudarkom na načinih, kako umetnice uporabljajo telesa in žive celice kot sredstvo biopolitične kritike. Z uporabo teoretičnega okvira ekofeminizma in posthumanega feminizma avtorica pristopa k izbranim bio(medicinskim) umetniškim delom sodobnih umetnic, ki vsebujejo žive človeške celice ali v katerih se povezujejo z drugimi vrstami. V članku je prikazano, kako so ta dela kritična do številnih družbenozgodovinskih in biopolitičnih tem, kot so diskriminacija, povezana s krvjo in krvnimi rodovi, uničevanje avtohtonih skupnosti, ekocid, biobanke, rasna in spolno pogojena superiornost ter avtoriteta človeka nad nečloveškimi in nadčloveškimi bitji. Takšne umetniške prakse so zelo pomembne za študije spolov in študije umetniških raziskav v biokulturah in tehnoznanosti, njihova interdisciplinarna narava pa spreminja reprezentacijo in razumevanje teles v umetnosti in vsakdanji kulturi.