Acta historiae artis Slovenica

Plemiški portreti iz zapuščine baronov Adelstein

Boris Golec — Tue, 23 Dec 2025 00:00:00 +0100

V prispevku je obravnavan drugi del plemiških portretov, ki jih je Narodni muzej v Ljubljani leta 1934 kupil od Jožefa Breznika, posestnika na Kogu pri Ormožu, in so izvirali iz zapuščine Antonije Kofler, rojene baronice Dienersperg, nekdanje lastnice Breznikove kupljene posesti. 18 obravnavanih portretov je v roke Dienerspergov prišlo leta 1822, ko so podedovali oziroma kupili Adelsteinov dvorec Dobrnica pri Dobrni. Portreti prikazujejo Adelsteine in njihove sorodnike, člane rodbin Attems, Türndl, Gaisruck in Gabelkoven. Večino upodobljenih oseb je bilo treba šele identificirati na podlagi kratic, priimkov ali okoliščin. Glavnina oljnih slik je nastala na Štajerskem, le upodobitve štirih Attemsov v Gorici in en portret verjetno v Gothi v Turingiji. Pred prenosom v Dobrnico so bili nekateri v dvorcu Švarcenštajn pri Velenju. Neposredno je enkrat izpričan samo slikar Lovrenc Jožef Stachl, avtor več portretov iz srede 18. stoletja, ugotovljiva pa sta še dva goriška slikarja iz istega časa: Janez Mihael Lichtenreit in Antonio Paroli.

Češkoslovaška prizadevanja za pridobitev umetnin iz avstrijskih zbirk po prvi svetovni vojni

Kristina Uhlíková — Tue, 23 Dec 2025 00:00:00 +0100

Po letu 1918 je novoustanovljena Češkoslovaška v skladu s Saintgermainsko pogodbo pridobila lastnino avstro-ogrske krone in vladajoče dinastije, ki se je nahajala na njenem ozemlju, tudi številna umetniška dela. Mlada republika pa je želela pridobiti tudi dela, ki so bila zaradi centralizacije monarhije iz čeških dežel prenesena na Dunaj, kjer so postala del javnih zbirk. V članku je obravnavana (zavrnjena) zahteva za vrnitev čeških umetnin iz dunajskih muzejev, ki jo je po prvi svetovni vojni vložila Češkoslovaška republika. Predstavljeni so zgodovinski kontekst zahteve za restitucijo, posamezniki, vpleteni v te procese (zlasti na češkoslovaški strani), najpomembnejši dogodki in relevantni dokumenti. V širšem evropskem kontekstu so pogajanja o tem, da bi naslednice pridobile dele nekdanjih avstro-ogrskih dvornih zbirk, utrla pot razpravam o pravicah držav do kulturne dediščine.

Stenske poslikave javne in zasebne arhitekture v Ljubljani med svetovnima vojnama

Katarina Mohar — Tue, 23 Dec 2025 00:00:00 +0100

V prispevku se osredotočamo na slikarsko opremo arhitekture v Ljubljani v obdobju med obema svetovnima vojnama ter obravnavamo umetnine, nastale v okviru javnih naročil, in dela, zasnovana za javni pogled – bodisi na fasadah zasebnih in javnih stavb bodisi v notranjščinah, namenjenih kolektivni ali reprezentativni rabi. Ob orisu širšega zgodovinskega in kulturnega okvira naročanja podajamo delni pregled trenutno znanih poslikav ter poglobljeno analiziramo opus Mirka Šubica, najdejavnejšega ustvarjalca na tem področju. Njegova dela predstavljajo pomembno izhodišče za razumevanje razvoja monumentalnega slikarstva v urbanem okolju in odpirajo vprašanja o vlogi umetnosti v kulturnem in družbenem prostoru Ljubljane med obema vojnama.

Soulages, Richter in drugi

Marcela Rusinko — Tue, 23 Dec 2025 00:00:00 +0100

V raziskavi ugotavljamo, kako lahko sodobne abstraktne vitražne intervencije globoko spremenijo vzdušje in pomen sre-

dnjeveških sakralnih spomenikov ter jim dodajo nove plasti duhovne, estetske in kolektivne identitete. Z osredotočanjem na nefigurativna dela priznanih umetnikov, kot so Pierre Soulages (opatijska cerkev Sainte-Foy v Conquesu, Francija), Gerhard Richter (katedrala v Kölnu, Nemčija) ter Stanislav Libenský in Jaroslava Brychtová (katedrala sv. Vida, Praga), v raziskavi proučujemo, kako takšni posegi ponovno interpretirajo tradicijo s sodobnim vizualnim jezikom. Obravnavamo performativno in simbolno moč teh umetniških del, proučujemo namene umetnikov in naročnikov ter razlagamo, kako njihovi projekti odražajo širše ideološke kontekste politično razdeljenega sveta in njegove razsežnosti. Končno v raziskavi proučujemo tudi edinstveno resonanco med srednjeveškim in sodobnim umetniškim izrazom ter razkrivamo, kako lahko abstraktno vitražno steklo služi kot duhovna in družbena legitimizacija v zgodovinsko večplastnih sakralnih prostorih.