Acta historiae artis Slovenica

Elita naroda brez države. Umetnostne zbirke poljskega plemstva, 1795–1918

2023-10-10T12:45:51+02:00

V prispevku so analizirane plemiške zbirateljske prakse na območju nekdanje poljsko-litovske zveze v 19. stoletju s treh vidikov. Z upoštevanjem specifičnih okoliščin poljskega plemstva so v odnosu do evropskih trendov obravnavane šibke točke poljske zbirateljske kulture od njenih poznih začetkov konec 18. stoletja. Nadalje sta na podlagi analiz najznačilnejših pojavov in trendov plemiškega zbirateljstva v 19. stoletju izpostavljena dva ključna tipa zbirk: umetnostne zbirke in zbirke nacionalnih memorabilij. Avtorja izpostavljata pomen plemiških zbirk pri uveljavljanju naroda brez lastne države. Vidike kontekstualizirata v študiji primera kneginje Czartoryski. Prispevek temelji na dolgoletnih raziskavah o zbirateljstvu poljskega plemstva in v njem je prvič podan poglobljen in sistematiziran pregled te tematike.

Zbirka Molin med starim in novim režimom

2023-10-10T13:13:08+02:00

Izhajajoč iz navzkrižne analize tiskanih besedil, rokopisov in umetniških del, hranjenih v mestnih muzejih, avtorica v članku razmišlja o vplivu političnih, družbenih in kulturnih sprememb, ki jih je sprožil padec Beneške republike, na umetnostni okus konzervativnega beneškega plemstva. Izpostavljen je primer Girolama Ascania Molina (1736– 1814), politika, učenjaka in pisatelja, ki je na prelomu iz 18. v 19. stoletje zgradil obsežno zbirko, katere sestava se je razvijala v skladu z zgodovinskim kontekstom, prisotnostjo senatorja na umetnostnem trgu in možnostmi, ki jih je ta ponujal, in s strategijami samoreprezentacije, ki so jih beneški plemiči sprejeli kot odgovor na novi režim.

Ca’ Rezzonico v 19. stoletju. Usoda zbirke in nove namembnosti palače

2023-10-10T13:42:44+02:00

Prenove in nove ureditve opreme plemiških palač v Benetkah po padcu Beneške republike leta 1797 predstavljajo poseben vidik raziskav recepcije in novih funkcij plemiške arhitekturne dediščine v postrevolucionarni Evropi. V prispevku je kot študija primera analizirana usoda Ca’ Rezzonica, ene najlepših palač ob Velikem kanalu, v kateri so leta 1936 uredili znameniti Muzej beneške umetnosti 18. stoletja (Museo del Settecento veneziano). Na podlagi analize arhivskih virov in literature je podrobno rekonstruiran historiat preureditev in sprememb njene namembnosti. Po izumrtju rodbine Rezzonico leta 1810 so iz palače odpeljali domala vse umetnine in opremo, njene namembnosti pa so bile zelo raznolike, med drugim je bila sedež avstro-ogrske tobačne uprave, v njej so uredili prostore trgovcev z umetninami in ateljeje tujih slikarjev in oblikovalcev gledaliških kulis ter domovanja intelektualcev. Palača Ca’ Rezzonico je izkusila izrazite spremembe v umetnostni opremi, okusu in meščanski bivalni kulturi dolgega 19. stoletja.

Vloga in delovanje skrbnikov plemiških zbirk na Češkem v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Izbrani primeri

2023-10-10T17:00:42+02:00

V številnih evropskih državah je bilo od renesanse naprej običajno, da so skrb za obsežne zbirke v lasti plemičev zaupali posebnim uslužbencem. Pričujoča študija se osredotoča na obdobje od začetka 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Posamezniki, izbrani za analizo, skupaj predstavljajo približno sto petdeset let skrbi za zbirke v plemiških rezidencah. Akademski slikar František Horčička, nekdanji mestni rabelj Carl Huss ter zakonca Wilhelmina in Karl Vincenz Auersperg so se zbirkam posvečali v 19. stoletju, profesor Josef Schmoranz in odvetnik Josef Polák pa v prvi polovici 20. stoletja.

Novo življenje baročnih gradov v severozahodni Hrvaški. Prenova gradov rodbin Erdödy in Vranyczány konec 19. in v začetku 20. stoletja

2023-10-10T17:11:04+02:00

V članku so predstavljeni oprema podeželskih rezidenc, zbirateljstvo in umetnostno naročništvo članov rodbin Erdödy in Vranyczány-Dobrinović, predstavnikov starega in novega plemstva, ki so imeli pomembno vlogo v družbenem in političnem življenju Hrvaške. Člani rodbine Erdödy so svoje gradove Jastrebarsko, Novi Marof in Bajnski dvori prenovili skladno z novimi trendi in jih opremili s historicističnim pohištvom in likovnimi deli večinoma starih mojstrov. Člani rodbine Vranyczány pa so sledili modi historicistične notranje opreme z močno izraženim osebnim okusom, vidnim predvsem na posestih Markovec in Gornje Oroslavje, ki sta postali srečevališče tedanje hrvaške umetniške srenje.

Obnova srednjeveških utrdb v času portugalskega diktatorskega režima (1926–1974)

2023-10-10T17:17:20+02:00

V novem veku je večina srednjeveških gradov na Portugalskem propadla zaradi premajhnega udobja, zastarelosti obrambnih struktur in izumiranja plemiških družin. V letih od 1933– 1974 je portugalski diktatorski režim številne porušene gradove obnovil. Nacionalistična diktatura Estado Novo je kulturno dediščino uporabljala kot ideološki in- strument propagande. Namen članka je analizirati kontekst ideološke obnove srednjeveških gradov v času diktatorskega režima, pri čemer so obravnavani simbolika, ukrepi pri obnovah in kontekstualizacija gradov na Portugalskem s poudarkom na študijah posameznih primerov

»Primerno umeščena«. Kontinuiteta in kontekst zbirke vojvod Alba v palači Liria v Madridu (1931–1957)

2023-10-10T17:47:28+02:00

Prispevek podaja primerjalno analizo prvotne stalne postavitve v palači Liria, madridski rezidenci vojvod Alba, ki je bila leta 1936 uničena v španski državljanski vojni. Avtorica prvotno postavitev primerja s povojno postavitvijo, ki so jo leta 1957 uredili v prenovljeni palači. Na podlagi arhivskih inventarjev v zasebnem arhivu vojvod Alba poglablja vedenje o obeh posravitvah zbirke umetnin in o vlogi, ki jo je imela rodbinska zbirka pri rekonstrukciji med vojno uničene palače. Postavitev zbirke Alba je nastala pod izrazitim vplivom lastnikovih teženj po ohranitvi oziroma poudarjanju družbene razslojenosti v 20. stoletju s poudarjanjem kolektivnega rodbinskega spomina, po ponazarjanju kontinuitete in utemeljevanju pomena zbirke s kontekstualiziranjem v njenem prvotnem okolju.

»Spravite ta nemški kič stran od čeških rok!« Etnično čiščenje v luči materialne kulture: Stanovanjska oprema izseljenega moravskega in šlezijskega plemstva na dražbenem trgu v Brnu po letu 1945

2023-10-10T17:57:26+02:00

V članku je obravnavano pomembno družbeno prestrukturiranje in radikalno etnično čiščenje na češkoslovaškem obmejnem območju po drugi svetovni vojni na podlagi analize umetnostnega trga. Množično podržavljenje zasebne lastnine in prenosi opreme iz nekdanjih nemških in madžarskih plemiških rezidenc so rezultirali v velikem valu mrzličnih dražbenih prodaj. Izjemno dobro ohranjena arhivska dokumentacija o razstavni in dražbeni hiši Karla Ditricha v Brnu nam omogoča rekonstrukcijo teh procesov v okviru celotnega moravskega in šlezijskega ozemlja. Dokumentacija razkriva tedanje etnične, socialne in gospodarske spore, ki so nazadnje pripeljali do pomembnih razrednih in socialnih premikov oziroma novih trendov v zbirateljstvu in bivalni kulturi.

Stare zgradbe, nove rabe. Tri rezidenčne stavbe romunske plemiške družine in njihova usoda po letu 1930

2023-10-10T18:15:54+02:00

V članku je prikazano, kako so tri stanovanjske stavbe, ki so jih v srednjem in zgodnjem novem veku v Romuniji zgradili člani družine Golescu, spreminjale namembnost in bile ponovno uporabljene v 20. in 21. stoletju, in sicer v obdobju komunizma ter pred in po njem. Pri tem so upoštevane družbene in politične okoliščine, v katerih so analizirani primeri arhitekture v zadnjih osmih desetletjih menjali lastnike ter spreminjali videz in funkcijo.