Acta historiae artis Slovenica

Predgovor: Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem

2024-12-26T13:52:41+01:00

Klasicistična arhitektura za mariborske proizvajalce rozolije, vinskega kamna in kavnih nadomestkov

2024-12-26T13:59:09+01:00

V prispevku je obravnavana mariborska arhitektura z elementi neoklasicizma in bidermajerja v kontekstu gospodarskega razvoja mesta, saj so bili v prvi polovici 19. stoletja za novogradnje najzaslužnejši podjetniki, ki so se ukvarjali z živilsko proizvodnjo ali pa so bili lastniki pohorskih steklarn. Stavbna zgodovina Gasteigerjevih destilarn rozolije in vinskega kamna ter Gerdesove in Gerekejeve pražarne kavnih nadomestkov je slabo raziskana, saj so bile prve tovarniške stavbe porušene ali prezidane. V prispevku je na podlagi še neobjavljenih načrtov, fotografij in pisnih virov dopolnjeno dosedanje vedenje o zgodnji mariborski industrijski arhitekturi, stanovanjskih stavbah prvih mariborskih podjetnikov ter o stavbnih mojstrih in arhitektih, ki so delovali po njihovem naročilu (Michael Mareck, Johann Georg Nafz, Anton Wagner, Johann Nusshold, Ferdinand Brodbeck, Joseph Hasslinger). Obravnavane so tudi reklamne tiskovine, na katerih so dali podjetniki upodobiti svoje tovarne.

V iskanju novih obrazov

2024-12-26T14:21:14+01:00

V prvi temeljiti raziskavi življenja in opusa slikarja Carla Vogla (Dunaj, 27. 9. 1820 – po 1862) avtorica evidentira njegova znana dela ter analizira njegove doslej nepoznane ponavljajoče se migracije iz Gradca na jug habsburške monarhije (v Ljubljano in Maribor ter na Hrvaško), ki jih je spodbujala potreba po novih naročilih. Slikarjeve migracije so verjetno povzročile dosedanje slabše poznavanje njegovega življenja in opusa. Članek prinaša tudi zanesljive identifikacije mnogih od Voglovih premožnih in kulturno ozaveščenih naročnikov ter analizira njihovo vlogo v meščanski družbi okoli srede 19. stoletja.

Arhitektura kranjskih in štajerskih »Nemcev« v luči umetnostnih povezav s češkimi deželami

2024-12-26T15:08:20+01:00

Prispevek obravnava izbrana arhitekturna naročila nemško govoreče skupnosti na Kranjskem in Štajerskem na prehodu 19. v 20. stoletje. Osredotoča se na izbrane primere javnih stavb, in sicer nemške hiše (družabna središča nemške skupnosti), gledališča in evangeličanske verske objekte, pri čemer je izpostavljena tudi propagandna vloga omenjenih objektov. Poseben poudarek pa je namenjen umetnostnim povezavam z nemško skupnostjo v čeških deželah (zlasti na Moravskem in v Sudetih), ki se kaže tako v zgledovanju po tamkajšnjih zgradbah kot v delovanju istih arhitektov.

Utrjevanje meščanstva na Slovenskem konec 19. in v začetku 20. stoletja ob primeru družine Oblak z Vrhnike

2024-12-26T15:45:54+01:00

Prispevek na primeru družine Oblak z Vrhnike osvetljuje določene elemente utrjevanja meščanstva na Slovenskem konec 19. in v začetku 20. stoletja, kot so gimnazijska in univerzitetna izobrazba, ustrezna zaposlitev, življenjski slog in medsebojne sorodstvene povezave. Pri tem še posebej izpostavlja življenjsko pot sodnika Augustina Oblaka (1867–1935). Na ta način prispevek poglablja razumevanje sloja, ki je sooblikoval urbanistično, arhitekturno in umetnostno podobo takratnega prostora. Družina Oblak je bila sorodstveno povezana z močnimi družinami na Vrhniki, v Logatcu in Škofji Loki, kar omogoča vpogled v življenje meščanstva na prelomu stoletja ne le v središčih, kot je bila Ljubljana, ampak tudi v manjših krajih na Slovenskem. Vidne osebnosti gospodarskega, intelektualnega, kulturnega in družbenopolitičnega življenja iz teh družin so prispevale tudi k umetnostnemu naročništvu, kar je v prispevku, v katerem se prepletata pristopa biografskega raziskovanja in zgodovinopisja, ilustrirano z izbranimi primeri.

Trije politiki in umetnost

2024-12-26T16:01:22+01:00

Namen prispevka je ovrednotiti poglede slovenskih politikov na umetnost, pri čemer je v prvi vrsti opisana njihova zbirateljska in donatorska dejavnost. Predstavljeni so trije politiki slovenskega rodu, ki so delovali v prvi polovici 20. stoletja, a so bili različnih svetovnonazorskih prepričanj in strankarskih opredelitev: Josef Schwegel (1836–1914), Ivan Švegel (1875–1962) in Anton Korošec (1872–1940). Evalvacija temelji na arhivskih virih in biografski literaturi.

Naročniška vizija in kulturna reprezentacija meščanstva na primeru Ljubljanskega velesejma

2024-12-26T16:08:21+01:00

V članku obravnavam nastanek, pomen in delovanje Ljubljanskega velesejma, velikega in uspešnega podjetja mladega slovenskega kapitalističnega gospodarstva v medvojnem obdobju, ki je odigral pomembno vlogo pri industrializaciji in modernizaciji ne le mestnih središč in meščanstva, temveč tudi podeželja. Ljubljanski velesejem je z velikim obsegom naročil in največjo razstavno zmogljivostjo pomembno oblikoval in preoblikoval obseg in naravo javnega prostora. V prispevku analiziram, kako in v kakšne namene se je globalno uveljavljeni model mednarodnega sejma razvijal na lokalni ravni in kakšno vlogo je imel z vidika meščanskega mecenstva. V nadaljevanju se osredotočim na vprašanje, kako je umetnostna zgodovina v okviru ljubljanskega sejma sodelovala pri procesih državotvornosti, oblikovanja državljanske identitete in modernizacije in jih podpirala.