https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/issue/feed Acta historiae artis Slovenica 2021-10-08T19:17:42+02:00 Tina Košak tkosak@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p>Acta historiae artis Slovenica je znanstvena revija Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je bil ustanovljen leta 1996 in izhaja dvakrat letno. Prinaša članke o zgodovini umetnosti, s poudarkom na slovenskem, italijanskem in srednjeevropskem prostoru, kot tudi prispevke s področja likovne teorije ter kulturnozgodovinske prispevke, povezane z likovno umetnostjo.</p> <p>Print ISSN: 1408-0419<br>Online ISSN: 2536-4200</p> https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10436 Rembove stropne poslikave v graški palači Attems 2021-10-08T17:53:22+02:00 Karin Požin karin.pozin@gmail.com <div class="page" title="Page 14"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V 17. in 18. stoletju so bile grafične predloge med ključnimi posredniki likovnih rešitev in kot take pomemben del snovanja stropnih poslikav. V prispevku je obravnavan njihov vpliv na nastanek treh osrednjih fresk, ki jih je v graški palači Attems med letoma 1705 in 1711 naslikal Frančišek Karel Remb (1674–1718) za Ignaca Mari- jo grofa Attemsa (1652–1732). Vse tri obravnavane freske kažejo Rembovo uporabo grafičnih predlog, nastalih po delih italijanskih slikarjev Pietra da Cortone (1596–1669) in Annibala Carraccija (1560–1609). V nekaterih primerih je Remb upodobitve v celoti povzel po grafičnih predlogah, spet drugič pa so mu le-te služile zgolj kot kompozicijsko ali motivno izhodišče, ki ga je združil z drugimi viri in s tem ustvaril novo ikonografsko sporočilo.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10437 Frančišek Karel Remb med Gradcem in Dunajem 2021-10-08T18:12:22+02:00 Georg Lechner g.lechner@belvedere.at <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V letih 1704/05–1710 je Frančišek Karel Remb bival v Gradcu in v službi Ignaca Marije grofa Attemsa sodeloval pri opremi novozgrajene palače Attems. Ob tem so takrat nastale oltarne slike za cerkve v Gradcu, Stainzu in Voitsber- gu. Najpozneje leta 1711 se je Remb z družino preselil na Dunaj in deloval zlasti za benediktinski samostan Krems- münster in samostan avguštinskih kanonikov St. Florian. Rembova dela za palačo Attems so stilistično heterogena. Glede na nekajletno nastajanje so razlike lahko posledica nameravane namestitve slik, predvsem pa slikarskega razvoja umetnika med izvajanjem obsežnega naročila. Med poznejšimi deli se zlasti leta 1713 dokončani cikel hi- storičnih slik za samostan Kremsmünster odlikuje s kompozicijskim in slikarskim bogastvom. Rembovo nadaljnje slikarsko zorenje med dunajskim obdobjem potrjujejo supraporte za samostan St. Florian.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10435 Cena in vrednost slik okrog leta 1700 2021-10-08T18:23:50+02:00 Edgar Lein edgar.lein@gmx.at <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Pričujoči prispevek nudi pregled stroškov za oljne slike in zlasti oltarne podobe v času od konca osemdesetih let 17. stoletja do okrog leta 1750 na Štajerskem. Na podlagi dokumentiranih izplačil Frančišku Karlu Rembu, Hansu Adamu Weissenkircherju, Johannu Veitu Hauckhu, Franzu Ignazu Flurerju, Lucasu de Schramu in Johannu Baptistu Scheitu je pripravljen pregled vsot, ki so jih umetnikom izplačali za njihova dela. Dražje so bile oltarne slike beneških umetnikov, na primer na Dunaju delujočega Antonia Belluccija ali nemškega slikarja Johanna Carla Lotha, ki je deloval v Benetkah. Ugotovimo lahko, da cene oljnih slik okrog leta 1700 niso bile odvisne samo od velikosti slik in števila upodobljenih figur, ampak tudi od ugleda umetnikov in finančnih zmožnosti naročnikov. Domnevati smemo, da so bile slike za graške cerkve in samostane v splošnem dražje od slik, namenjenih okoliškim krajem ali območjem ob meji habsburškega cesarstva.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10438 Zaplemba – prenos – distribucija 2021-10-08T18:36:55+02:00 Renata Komić Marn renata.komic@zrc-sazu.si <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Članek obravnava usodo zbirke slik, ki jo je grof Ferdinand Marija III. Attems do leta 1945 hranil v svojem gradu v Slovenski Bistrici, ter na podlagi analize različnih arhivskih virov in ugotovljene konkordance med zapisi utemeljuje predlagane identifikacije posameznih slik, ki jih zdaj hranijo slovenske javne ustanove. Poleg provenience posamez- nih umetnin iz Attemsove zbirke je v prispevku predstavljen eden najpomembnejših elementov njihove zgodbe: kon- tekst povojne zaplembe, prenosov, skladiščenja v Federalnem zbirnem centru in nadaljnje distribucije po različnih slovenskih ustanovah.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10439 Emblematična voščila, rodovniki in portreti Dominika Frančiška Kalina von Marienberga za Habsburžane 2021-10-08T18:47:26+02:00 Polona Vidmar polona.vidmar@um.si <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V prispevku so obravnavani emblematični slavilni spisi in rodovniki, ki jih je Dominik Frančišek Kalin von Marienberg (1624–1683) ustvaril za cesarja Leopolda I. Učeni in likovno nadarjeni Kalin je kot poet, libretist, historiograf, genealog, risar in slikar pisal panegirične spise in genealoške študije za bavarskega volilnega kneza, cesarja Leopolda I. in dunajsko dvorno plemstvo ter jih deloma tudi sam ilustriral. Prvič je obravnavan rokopis Corona Immortalis Gloriae s Kalinovim besedilom in emblemi njegove soproge Marije Ane Sibile Kalin. Pomemben in doslej skoraj spregledan pa je tudi Ka- linov prispevek k vizualizaciji genealoških podatkov. Leta 1666 je Kalin zasnoval in naslikal reprezentančen rodovnik, na katerem je izvor Habsburžanov izpeljal iz frankovskega kralja Faramunda iz Troje in zaključil s portretoma cesarja Leopolda I. in Margarete Terezije. Istega leta je za cesarja naslikal tudi reprezentančno upodobitev s portreti cesarjev Svetega rimskega cesarstva od Karla Velikega do Leopolda I., rimskih in bizantinskih cesarjev ter osmanskih sultanov.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10440 Svetovna zgodovina na »mrgoleči sliki« 2021-10-08T18:59:23+02:00 Ulrich Becker ulrich.becker@museum-joanneum.at <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Panoramske upodobitve bitk so bile v slikarstvu 17. stoletja zelo razširjen žanr; v njem izurjeni slikarji so postali iskani specialisti, delujoči za številne srednjeevropske dvore. Zaradi stalnih turških napadov so postale upodobitve bitk v 17. stoletju ponovno aktualne in dosegle visoko kakovostno raven. Kljub oddaljenosti od velikih umetnostnih središč, a dobro seznanjen z njihovimi dosežki, si je Stephan Kessler, slikar poznega 17. stoletja iz južnotirolskega Briksna, uspešno utrl pot na tem področju z upodobitvama osvoboditve Dunaja leta 1683 na barvitih mnogofigu- ralnih platnih v tradiciji »mrgolečih slik« (Wimmelbilder) 16. stoletja. Kot umetnik skromnih talentov se je Kessler redno opiral na Rubensa, čigar kompozicije so na novo zaživele s pomočjo dobro znanih prevodnih grafik. Kesslerju sta bili pripisani upodobitev bitke pred Dunajem leta 1683 v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju in sli- ka istega motiva v gradu Friedenstein v Gothi, ki je dunajskemu platnu tudi slogovno zelo blizu. Atribucijo je potrdil Kesslerjev monogram, najden med nedavno raziskavo na dunajski sliki.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10441 Čas eksperimentiranja 2021-10-08T19:05:39+02:00 Andreas Gamerith a_gamerith@yahoo.de <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Značilen primer eksperimentalne faze stenskega slikarstva 17. stoletja je tako imenovana Galleria maior (1679–1681; delno uničena 1778) v cistercijanskem samostanu Zwettl v Spodnji Avstriji. Notranja oprema monumentalne 51 metrov dolge slavnostne dvorane, ki se je nahajala ob opatijskem reprezentativnem dvorišču, je obsegala alegorične skulpture, alegorije kozmičnega reda in svetopisemske junake ter umetno grotto na sredini. Na stropu sta bili s tem- pero naslikani serija starozaveznih prizorov, delo Sebastiana Fabra iz Nürnberga, in vrsta genealoških portretov, ki so prikazovali vladarje sveta od biblijskih časov do tedanjega habsburškega cesarja. V ikonološkem pogledu lahko opremo dvorane opredelimo kot metaforično dokazovanje pomena pokornosti Božjim zapovedim, kazni kot posle- dice nepokorščine in zveze med Državo in Cerkvijo.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10442 Vzorci transformacije v srednjeevropskem stropnem slikarstvu okrog leta 1700 in Frančišek Karel Remb v brežiškem gradu 2021-10-08T19:12:31+02:00 Martin Mádl madl@udu.cas.cz <div class="page" title="Page 13"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Stropno poslikavo v slavnostni dvorani brežiškega gradu je Frančišek Karel Remb izvršil za rodbino Attems v letih 1702–1703. Formalna inspiracija zanjo je bila najverjetneje grafična reprodukcija freske Pietra da Cortone v dvorani palače Barberini v Rimu. V 17. stoletju so bile kot predloge za monumentalne poslikave v Srednji Evropi uporabljene številne grafike različnega značaja in z različnimi motivi. Predvsem grafične reprodukcije slavnih stenskih poslikav v italijanskih umetnostnih središčih pa so v srednjeevropskem stropnem slikarstvu okoli leta 1700 sprožile kakovostni preobrat.</p> </div> </div> </div> 2021-10-08T00:00:00+02:00 Copyright (c) 2021 ZRC SAZU in avtorji