Določanje pokrajinskih vročih točk Slovenije
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.4618Ključne besede:
geografija, relief, kamnine, rastlinstvo, pokrajinska raznolikost, pokrajinska vroča točka, pokrajinska mrzla točka, geografski informacijski sistem, SlovenijaPovzetek
Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu, ki so najpomembnejše sestavine notranje sestave slovenskih pokrajin in hkrati njihove zunanje podobe, smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izračunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Območja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroče točke, območja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle točke. Kot vroče točke smo opredelili desetino Slovenije z najvišjo pokrajinsko raznolikostjo, kot mrzle točke pa desetino Slovenije z najnižjo pokrajinsko raznolikostjo. Največ pokrajinskih vročih točk leži v alpskem delu Slovenije (več kot dve tretjini njihovih površin), največ pokrajinskih mrzlih točk pa v dinarskem delu Slovenije (skoraj polovica njihovih površin).
Prenosi
Literatura
Bailey, R. G. 1996: Ecosystem geography. New York.
Bastian, O. 2000: Landscape classification in Saxony (Germany) – a tool for holistic regional planning. Landscape and urban planning 50, 1–3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-2046(00)00086-4
Bonar, S. A., Fehmi, J. S., Mercado-Silva., N. 2011: An overview of sampling issues in species diversity and abundance surveys. Biological Diversity: Frontiers in Measurement and Assessment. New York.
Bunce, R. G. H, Barr, C. J., Clarke, R. T., Howard, D. C., Lane, A. M. J. 1996: Land classification for strategic ecological survey. Journal of environmental management 47-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1006/jema.1996.0034
Ciglič, R., Perko, D. 2013: Europe's landscape hotspots. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53106
Digitalni model višin z ločljivostjo 12,5 m, 25 m, 100 m, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2014.
Dramstad, W. E., Fry, G., Fjellstad, W. J., Skar, B., Helliksen, W., Sollund, M.-L. B., Tveit, M. S., Geelmuyden, A. K., Framstad, E. 2001: Integrating landscape-based values–Norwegian monitoring of agricultural landscapes. Landscape and Urban Planning 57, 3–4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-2046(01)00208-0
Erhartič, B. 2012: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Ljubljana.
European landscape convention, 2000. Internet: https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=09000016802f80c6 (24. 5. 2016)
Gray, M. 2004: Geodiversity, valuing and conserving abiotic nature. London.
Hou, W., Walz, U. 2013: Enhanced analysis of landscape structure: Inclusion of transition zones and small-scale landscape elements. Ecological Indicators 31. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2012.11.014
Litostratigrafska karta Slovenije. Geološki zavod Slovenije, naročnik ARSO, revizija 2011. Ljubljana.
Loveland, T. R., Merchant, J. M. 2004: Ecoregions and ecoregionalization: geographical and ecological perspectives. Environmental Management 34, S1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00267-003-5181-x
Mocior, E., Kruse, M. 2016: Educational values and services of ecosystems and landscapes – An overview. Ecological indicators 60. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2015.06.031
Mücher, C. A., Bunce, R. G. H., Jongman, R. H. G., Klijn, J. A., Koomen, A. J. M., Metzger, M. J., Wascher, D. M. 2003: Identification and Characterisation of Environments and Landscapes in Europe. Alterra rapport 832. Wageningen, Alterra.
Pan-European Biological and Landscape diversity strategy, 1996. Internet: http://www.unibuc.ro/prof/patru-stupariu_i_g/docs/2014/noi/03_11_52_38paneurop_strategie.pdf (24. 5. 2016)
Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana.
Perko, D., Hrvatin M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1938
Peters, D. P. C., Goslee, S. C. 2001: Landscape diversity. Encyclopedia of biodiversity 3. San Diego.
Podobnikar, T. 2002: Koncept izdelave novega digitalnega modela reliefa Slovenije. Geografski vestnik 74-1.
Runhaar, H. J., Udo de Haes, H. A. 1994: The use of site factors as classification characteristiccs for ecotopes. Ecosystem Classification for Environmental Management. Dordrecht.
Šímová, P., Gdulová, K. 2012: Landscape indices behavior: A review of scale effects. Applied geography 34. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.apgeog.2012.01.003
Walz, U., Syrbe, R.-U. 2013: Linking landscape structure and biodiversity. Ecological indicators 31. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2013.01.032
Zemljevid potencialne naravne vegetacije. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1998. Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2017 Drago Perko, Mauro Hrvatin, Rok Ciglič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.