Determination of landscape hotspots of Slovenia

Drago Perko; Mauro Hrvatin; Rok Ciglič

doi:10.3986/AGS.4618

Avtorji

Drago Perko
Mauro Hrvatin
Rok Ciglič

DOI:

https://doi.org/10.3986/AGS.4618

Ključne besede:

geografija, relief, kamnine, rastlinstvo, pokrajinska raznolikost, pokrajinska vroča točka, pokrajinska mrzla točka, geografski informacijski sistem, Slovenija

Povzetek

Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu, ki so najpomembnejše sestavine notranje sestave slovenskih pokrajin in hkrati njihove zunanje podobe, smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izračunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Območja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroče točke, območja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle točke. Kot vroče točke smo opredelili desetino Slovenije z najvišjo pokrajinsko raznolikostjo, kot mrzle točke pa desetino Slovenije z najnižjo pokrajinsko raznolikostjo. Največ pokrajinskih vročih točk leži v alpskem delu Slovenije (več kot dve tretjini njihovih površin), največ pokrajinskih mrzlih točk pa v dinarskem delu Slovenije (skoraj polovica njihovih površin).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bailey, R. G. 1996: Ecosystem geography. New York.

Bastian, O. 2000: Landscape classification in Saxony (Germany) – a tool for holistic regional planning. Landscape and urban planning 50, 1–3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-2046(00)00086-4

Bonar, S. A., Fehmi, J. S., Mercado-Silva., N. 2011: An overview of sampling issues in species diversity and abundance surveys. Biological Diversity: Frontiers in Measurement and Assessment. New York.

Bunce, R. G. H, Barr, C. J., Clarke, R. T., Howard, D. C., Lane, A. M. J. 1996: Land classification for strategic ecological survey. Journal of environmental management 47-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1006/jema.1996.0034

Ciglič, R., Perko, D. 2013: Europe's landscape hotspots. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53106

Digitalni model višin z ločljivostjo 12,5 m, 25 m, 100 m, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2014.

Dramstad, W. E., Fry, G., Fjellstad, W. J., Skar, B., Helliksen, W., Sollund, M.-L. B., Tveit, M. S., Geelmuyden, A. K., Framstad, E. 2001: Integrating landscape-based values–Norwegian monitoring of agricultural landscapes. Landscape and Urban Planning 57, 3–4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-2046(01)00208-0

Erhartič, B. 2012: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Ljubljana.

European landscape convention, 2000. Internet: https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=09000016802f80c6 (24. 5. 2016)

Gray, M. 2004: Geodiversity, valuing and conserving abiotic nature. London.

Hou, W., Walz, U. 2013: Enhanced analysis of landscape structure: Inclusion of transition zones and small-scale landscape elements. Ecological Indicators 31. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2012.11.014

Litostratigrafska karta Slovenije. Geološki zavod Slovenije, naročnik ARSO, revizija 2011. Ljubljana.

Loveland, T. R., Merchant, J. M. 2004: Ecoregions and ecoregionalization: geographical and ecological perspectives. Environmental Management 34, S1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00267-003-5181-x

Mocior, E., Kruse, M. 2016: Educational values and services of ecosystems and landscapes – An overview. Ecological indicators 60. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2015.06.031

Mücher, C. A., Bunce, R. G. H., Jongman, R. H. G., Klijn, J. A., Koomen, A. J. M., Metzger, M. J., Wascher, D. M. 2003: Identification and Characterisation of Environments and Landscapes in Europe. Alterra rapport 832. Wageningen, Alterra.

Pan-European Biological and Landscape diversity strategy, 1996. Internet: http://www.unibuc.ro/prof/patru-stupariu_i_g/docs/2014/noi/03_11_52_38paneurop_strategie.pdf (24. 5. 2016)

Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana.

Perko, D., Hrvatin M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1938

Peters, D. P. C., Goslee, S. C. 2001: Landscape diversity. Encyclopedia of biodiversity 3. San Diego.

Podobnikar, T. 2002: Koncept izdelave novega digitalnega modela reliefa Slovenije. Geografski vestnik 74-1.

Runhaar, H. J., Udo de Haes, H. A. 1994: The use of site factors as classification characteristiccs for ecotopes. Ecosystem Classification for Environmental Management. Dordrecht.

Šímová, P., Gdulová, K. 2012: Landscape indices behavior: A review of scale effects. Applied geography 34. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.apgeog.2012.01.003

Walz, U., Syrbe, R.-U. 2013: Linking landscape structure and biodiversity. Ecological indicators 31. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolind.2013.01.032

Zemljevid potencialne naravne vegetacije. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1998. Ljubljana.