Acta geographica Slovenica

Vpliv turizma na spreminjanje ritualne tradicije plezanja v geoparku Rinjani na Indoneziji

Hasan Basri, Tuti Mutia, Abdul Rasyad, Ahmad Tohri, Hanapi Hanapi, Muhamad Ali — Fri, 30 Jan 2026 00:00:00 +0100

Namen članka je raziskati vpliv turizma na preoblikovanje ritualov plezanja v gorah. Študija je fenomenografija, osredotočena na ritualno procesijo plezanja po gorah, ki jo vodi vodnik Mangku. Intervjuirali smo dvajset udeležencev, med njimi Mangkuja, voditelje skupnosti, gorske vodnike in lokalno skupnost, rezultate pa potrdili z raziskavo dokumentarnega gradiva in literature. Tematski podatki iz okvira Braun & Clark so bili uporabljeni za ugotavljanje vpliva turizma na spremembe duhovnih vrednot, gorsko plezanje in vključevanje skupnosti. Kažejo, da turizem zmanjšuje duhovni pomen avtohtonih ritualov gorskega plezanja in zmanjšuje družbeno vlogo Mangkuja. Študija zagovarja pravila za ohranjanje tradicij, kulturno izobraževanje za ohranjanje duhovnih vrednot ter trajnostno varstvo okolja.

Tla dinarskega krasa Slovenije: lastnosti, pedogeneza in raba tal

Rok Turniški, Helena Grčman — Mon, 23 Mar 2026 00:00:00 +0100

V raziskavi predstavljamo pregled fizikalnih in kemijskih lastnosti tal (prsti) na apnencih in dolomitih dinarskega krasa v Sloveniji. Izvedli smo statistično analizo 257 talnih profilov. Primerjali smo lastnosti glavnih talnih sistematskih enot in vrednotili vpliv rabe tal. Prevladujoča talna sistematska enota so rendzine, sledijo rjava pokarbonatna tla in izprana tla. Kljub ugodnim kemijskim lastnostim, ki kažejo na visoko rodovitnost, je njihova kmetijska raba omejena zaradi različne globine, površinske skalovitosti in pomanjkanja površinske vode. Zaradi teh omejitev je prevladujoča vrsta rabe tal na dinarskem krasu gozd. Raba tal vpliva na procese in lastnosti tal, kar se odraža v razlikah v pH, nasičenosti z bazičnimi kationi, kationski izmenjalni kapaciteti in vsebnosti organskih snovi.

Hierarhično razvrščanje in analiza krnic v slovenskih Alpah

Klemen Cof, Uroš Stepišnik, Manja Žebre, Matej Lipar — Mon, 23 Feb 2026 00:00:00 +0100

V članku je predstavljena klasifikacija slovenskih krnic v jugovzhodnih evropskih Alpah na osnovi morfometričnih podatkov. Klasifikacija je bila izvedena s hierarhično metodo razvrščanja in nato preverjena z analizo variance ter testi Kruskal-Wallis, Watsonov U² in Hi-kvadrat. 86 slovenskih krnic je bilo razdeljenih v pet krniških tipov. Krniške tipe 1, 2, 3 in 5 so oblikovali ledeniki na visokih nadmorskih višinah (1800–2000 m) pod različnimi pogoji in na različnih ekspozicijah (SSZ, Z, JV, V). Krniški tip 4 so oblikovali ledeniki na nižjih nadmorskih višinah (1500–1800 m) na območjih robne poledenitve na severovzhodnih ekspozicijah. Klasifikacija nudi hitro in dosledno metodo deljenja novih krniških populacij in nudi prvi vpogled v krniško populacijo in paleopodnebne razmere v Sloveniji.

Dinamika rabe tal in izzivi sukcesije travišč na Natura 2000 območju Kras: družbeno-ekonomski vidik

Danijel Davidović, Jure Čuš, Danijel Ivajnšič — Sat, 20 Jun 2026 00:00:00 +0200

Travniki na območju Natura 2000 Kras so žarišča biodiverzitete z ekološkim, kulturnim in družbeno-gospodarskim pomenom. Kljub temu se regija sooča z izzivi zaradi krčenja travnikov in širjenja gozda in grmičevja. Raziskava proučuje spremembe rabe tal od leta 2002 do 2024 in socio-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na njihovo dinamiko. Prostorska analiza je pokazala obsežno krčenje travnikov, na katerih se razširijo predvsem zaraščene površine in gozd. Socio-ekonomski dejavniki, kot so starost nosilca kmetije, število glav velike živine ter bližina gozdnega roba in cest so pokazali kompleksne interakcije, ki vplivajo na ohranjanje, krčenje in širjenje travnikov. Ugotovitve kažejo nujno potrebo po ciljno usmerjenih ohranitvenih ukrepih, ki vključujejo prilagodljivo pašo, trajnostno gozdarstvo ter okrepljeno politično podporo za usklajevanje ohranjanja travnikov in profitabilnosti kmetovanja.

Kraški mikrorefugiji odražajo biogeografsko raznolikost vaskularnih rastlinskih vrst

Sat, 20 Jun 2026 00:00:00 +0200

Mikrorefugiji so majhna območja, ki omogočajo vrstam preživetje v spreminjajočih se okoljih. Vrtače v kraških pokrajinah lahko delujejo kot takšna varna zatočišča. Z analizo vegetacijskih podatkov iz severne Madžarske, zbranih na 270 popisnih ploskvah v devetih velikih vrtačah in na planoti izven njih, smo ugotovili, da topografska kompleksnost vrtač omogoča rast široke palete rastlinskih vrst z raznolikimi biogeografskimi značilnostmi. Da bi zaščitili veliko število ogroženih rastlinskih vrst in visoko biotsko raznovrstnost v vrtačah, bi morali v upravljanju in varstvu vrtač upoštevati kompleksne interakcije med topografsko kompleksnostjo, okoljskimi pogoji in razporeditvijo vrst v kraških mikrorefugijih in njihovi okolici.

Kartiranje in ocenjevanje resnosti gozdnih požarov z uporabo indeksov daljinskega zaznavanja: študija primera Tizi Ouzou, Alžirija

Fouzia Boudjemline — Sat, 20 Jun 2026 00:00:00 +0200

V sredozemskih pokrajinah so gozdni požari vedno resnejši zaradi naraščajočih temperatur in suše, kar poudarja potrebo po hitri oceni stanja po požaru. Ta študija uporablja posnetke Landsat-8 za oceno učinkov gozdnih požarov poleti 2021 v regiji Tizi Ouzou v Alžiriji. Izračunali smo normalizirano razmerje požarne prizadetosti (NBR) in njegovo razliko (dNBR) iz posnetkov pred požarom in po njem ter analizirali normalizirani indeks razlike vegetacije (NDVI) in temperaturo površine tal (LST), da bi ocenili izgubo vegetacije in toplotni odziv. Rezultati kažejo, da je bilo zelo prizadetih 24.700 hektarjev (~6,7 %), 55.200 ha (14,9 %) zmerno do zelo prizadetih in 94.500 ha (25,5 %) zmerno do malo prizadetih. Rezultati poudarjajo pomen kombiniranja spektralnih in toplotnih indeksov za oceno posledic gozdnih požarov, saj ponujajo smernice za obnovo in upravljanje.

Vsedržavni vodno bilančni model Slovenije (1972–2024): dolgoročni trendi in spremenljivost komponent vodne bilance

Peter Frantar, Frank Herrmann, Mišo Andjelov — Wed, 24 Jun 2026 00:00:00 +0200

Podnebne spremembe spreminjajo hidrološke procese in razpoložljivost vode, kar zahteva robustne dolgoročne analize na podlagi konsistentnih podatkov in modelov. V članku so analizirane glavne komponente hidrološke vodne bilance – padavine, evapotranspiracija in odtok – v Sloveniji za obdobje 1972–2024. Analiza temelji na rezultatih verificiranega modela vodne bilance mGROWA za območje Slovenije. Cilj študije je prepoznati trende, ki bi lahko bili pomembni za upravljanje vodnih virov v spreminjajočem se podnebju. Ključna ugotovitev je, da se je evapotranspiracija v velikem delu države znatno povečala, vpliv tega povečanja pa je bil manjši zaradi nadpovprečnih padavin v zadnjih letih, zato se povečanje ni izrazilo v manjšem povprečnem odtoku. Avtorji predlagamo hidro-klimatološki kazalnik trendov kot element spremljanja vodnobilančnih komponent v Sloveniji.

Analiza svetlobnega onesnaženja v Sloveniji med letoma 2013 in 2022 na osnovi satelitskih posnetkov

Juš Gašparič, Ana Potočnik Buhvald, Dušan Petrovič — Mon, 24 Aug 2026 00:00:00 +0200

Svetlobno onesnaženje je resen globalni problem, ki negativno vpliva na zdravje ljudi, okolje in živali ter povzroča nepotrebno energetsko porabo. Z uporabo satelitskih posnetkov satelitov S-NPP in NOAA-20, pridobljenih prek platforme Google Earth Engine, smo analizirali stanje v Sloveniji med letoma 2013 in 2022. Posnetke smo obdelali z interpolacijo inverzne utežne razdalje in metodo ocene gostote jedra. S časovnimi vrstami smo prikazali trende in razpone na šestih večjih mestnih območjih, s kartami pojavnosti pa njihovo prostorsko razporeditev. Posebno pozornost smo namenili obdobju pandemije COVID-19 leta 2020 ter primerjali podatke z leti pred in po pandemiji. Rezultati kažejo rahlo splošno povečanje svetlobnega onesnaženja, kar je skladno z globalnimi trendi.

Ocena plazovitosti na podlagi strojnega učenja za zmanjšanje tveganja nastanka plitvih plazov na območju gore Gumitir v Indoneziji

Mon, 03 Aug 2026 00:00:00 +0200

Ponavljajoči se plazovi, ki se na območju gore Gumitir na Vzhodni Javi sprožajo zaradi dežja, ogrožajo prometno povezavo med mestoma Jember in Banyuwangi. Namen članka je razviti strategije za zmanjšanje tveganja nastanka plazov na podlagi analize vplivnih dejavnikov in napovedi plazovitih območij z modeli logistične regresije in naključnih gozdov. Podatkovni niz, sestavljen iz 96 lokacij plazov in 180 lokacij brez plazov, je bil naključno razdeljen v množico za učenje (70 %) in testiranje (30 %) modelov. Z modelom naključnih gozdov so bili doseženi boljši rezultati kot z modelom logistične regresije, pri čemer so bili kot najvplivnejši dejavniki opredeljeni naklon, nadmorska višina, akumulacija toka, indeks topografske vlažnosti, normaliziran diferencialni vegetacijski indeks in ekspozicija. Rezultati podpirajo ciljno usmerjeno in učinkovito zmanjševanje tveganja nastanka plazov.