Pomen meritev vodnatosti snežne odeje v slovenskih gorskih pokrajinah

Povzetek

Snežna odeja je v Sloveniji pogost pojav, ki lahko po nižinah leži tudi več mesecev. Od vrste snega in kasnejšega razvoja vremena je odvisno, kakšne obremenitve na infrastrukturo predstavlja snežna odeja. Vodnatost snežne odeje pove količino vode v snežni odeji, s tem pa tudi težo snežne obtežbe. Debelejša snežna odeja je sposobna vpijati lastno snežnico in deževnico, kar pomeni, da kljub taljenju vodnatost snežne odeje ne pada tako hitro, kot bi sklepali sodeč samo po taljenju. Vodnatost snega je tudi dober pokazatelj količine padavin, kar je uporabno zlasti v gorskem svetu, kjer padavinskih postaj ni (ali pa so postavljene redko in neenakomerno), padavinski gradienti pa so veli ki. V zimi 2005/2006 smo s pomočjo vodnatosti snežne odeje prišli do zaključka, da je bila količina padavin na osrednjem delu Bohinjskega grebena Julijskih Alp okoli 40% višja kot na njegovem severnem robu, kjer sicer stoji meteorološka postaja Vogel.