Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459Ključne besede:
legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin,Povzetek
Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2019-01-01
Kako citirati
Zachariah, B. (2019). Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete. Dve Domovini, 2019(50). https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459
Številka
Rubrike
Članki
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki