Dve domovini

Uvodnik: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije to jesen praznuje štiridesetletnico priključitve k ZRC SAZU

Janja Žitnik Serafin — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Edini znanstveni inštitut v Sloveniji, ki se z raziskovalno dejavnostjo, pedagoškim delom in prenosom znanstvenih spoznanj v prakso od ustanovitve do danes v celoti posveča tematiki mednarodnih migracij, letos praznuje štiridesetletnico priključitve k Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU. Pod drugačnim imenom je pred tem, tako kot večina današnjih inštitutov ZRC SAZU, deloval neposredno pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Z ustanovitvijo ZRC SAZU leta 1981 in njegovim
naglim razvojem v naslednjih letih pa so bili izpolnjeni pogoji, da se je leta 1986 kot zadnji inštitut SAZU priključil tej danes mednarodno prepoznavni znanstveni ustanovi še tedanji Inštitut za izseljenstvo SAZU, ustanovljen komaj štiri leta prej. A čeprav zgodovina današnjega Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije (ISIM) sega še nekoliko dlje v preteklost, v šestdeseta leta 20. stoletja, prav leto 1986 predstavlja najpomembnejšo prelomnico v njegovem delovanju.

Med odgovornostjo in solidarnostjo: novi solidarnostni mehanizem EU in njegove meje pri prerazporejanju bremen

Urh Šelih — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtor v prispevku analizira, ali novi pakt o migracijah in azilu zlasti prek uredbe o upravljanju azila in migracij (angl. Asylum and Migration Management Regulation – AMMR) omogoča učinkovitejšo uresničitev načela solidarnosti iz 80. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Osredotoča se na novi solidarnostni mehanizem, zlasti letni solidarnostni fond, oblike solidarnostnih prispevkov in postopek premestitve,
ter opozarja na njihove normativne in praktične pomanjkljivosti. Čeprav ureditev pomeni pomemben premik od ad hoc rešitev, avtor ugotavlja, da ohranitev dublinske logike, široka diskrecija držav članic ter omejen institucionalni nadzor zmanjšujejo možnosti za resnično pravično delitev odgovornosti v praksi.

Oglasi v slovarjih za slovenske priseljence v ZDA na začetku 20. stoletja

Alenka Vrbinc, Donna M. T. Cr. Farina, Marjeta Vrbinc — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Slovarji za priseljence so namenjeni ljudem, ki pridejo v deželo, kjer se srečajo z novo kulturo. Vključujejo posebne iztočnice in različne informacije, ki jih potrebuje ta ciljna skupina. Oglasi v takih slovarjih nagovarjajo novo kulturno realnost in pomagajo pri oblikovanju kulturne identitete priseljencev. Avtorice v prispevku analizirajo oglase v dveh slovarjih z jezikovnim parom slovenščina – angleščina. Preučevani oglasi oglašujejo bankirje in notarje, časopise, založniške hiše in podjetja, ki ponujajo prekooceanske prevoze s parniki. Oglasi odražajo prilagajanje priseljencev novemu kulturnemu okolju in so pogosto oblikovani v skladu z interesi uporabnikov, kar pomeni, da so personalizirani podobno kot sodobni spletni slovarji.

Alternacija kodov v proznih delih Gorana Vojnovića

Mateja Curk — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtorica v prispevku analizira izbor proznih del Gorana Vojnovića, enega izmed avtorjev mlajše generacije, ki piše v več jezikovnih kodih. Intimne zgodbe o življenju potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije pripovedujeta Marko Đorđić in Vladan Borojević – dvojezična protagonista del Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela. S primeri alternacije kodov v različnih govornih položajih avtorica ponazori na specifičen način ustvarjen jezik skupnosti priseljencev in njihovih potomcev. Ob primerih rabe različnih jezikovnih kodov raziskuje ideološke funkcije jezika in literarizacije različnih pojavnih oblik večjezičnosti.

Podoba domovine v delih Franceta Papeža

Urh Ferlež — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Izseljenski avtor France Papež pripada povojni politični emigraciji, ki je svoj drugi dom našla v Argentini. Avtor v prispevku analizira, kako se v njegovem pripovednem in pesniškem opusu, zaznamovanem s temo izseljenstva, dvojnimi identitetami in razmišljanjem o vprašanjih bivanja, kaže podoba domovine na podlagi Rushdiejeve teorije o umišljeni domovini ter tipologije nostalgije, kot jo je postavila Svetlana Boym. Pokazalo se je, da so za Papeža umišljena domovina njegovi domači kraji v času pred drugo svetovno vojno, glavno sporočilo njegovega opusa pa je, da izseljenec sicer ne sme pozabiti svojega jezika, vere in kulture, a se mora hkrati vživeti v novem okolju in ostati pozitiven.

Ruski general Ivan T. Beljajev v Zelenem peklu

Maja Ramuš — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtorica v prispevku združuje pomembne špansko, portugalsko in angleško govoreče vire o vojni za Chaco in med njih umešča ruske vire o ruskih priseljencih v Paragvaju v 20. in 30. letih 20. stoletja. Med njimi je bil najpomembnejši bivši ruski general Ivan T. Beljajev, ki je prvi začel postavljati temelje za moderni vojaški obrambni načrt, ključen za kasnejšo zmago Paragvajcev proti Bolivijcem v vojni za Chaco. Še pred izbruhom vojne je raziskal celotno pokrajino Chaco ter zgradil prvi most med staroselskimi plemeni in paragvajsko vlado. Med vojno je bil svetovalec vrhovnega vojaškega generalštaba in okoli njega se je izoblikovala močna priseljenska ruska skupnost, ki je pustila pečat vse do danes.

Nove oblike delovnih migracij v Slovenijo: od Zahodnega Balkana do Azije

Mojca Vah Jevšnik, Sanja Cukut Krilić — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Delovne migracije že dolgo zaznamujejo slovenski trg dela, predvsem z zgodovinskimi priseljevanji iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so danes del t. i. Zahodnega Balkana. Vztrajno pomanjkanje delovne sile, ki izhaja iz demografskega upada, nizke brezposelnosti in sektorskih neravnovesij, je v zadnjem času zaostrilo konkurenco za delavce po vsej Evropski uniji. Ker so priselitveni tokovi iz držav članic EU omejeni, je Slovenija razširila svoje zaposlovalne kanale, kar se odraža v naraščajočih migracijah iz Azije ter v podpisu memoranduma o soglasju s Filipini o sodelovanju na področju delovnih razmerij in zaposlovanja. Avtorici na podlagi podatkov za obdobje 2010–2024 obravnavata trende (upravljanja) delovnih migracij in podatke o priseljevanju in trgu dela ter analizirata medsebojno odvisnost med strukturnimi primanjkljaji delovne sile, povpraševanjem delodajalcev in oblikovanjem migracijskih politik.

Nezaželena povratna denarna nakazila: primer mladih ukrajinskih študentov na Češkem

Luděk Jirka — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtor v prispevku raziskuje povezavoy med t. i. instrumentalnimi migracijskimi težnjami (željami po selitvi zaradi izobraževanja) in povratnimi denarnimi nakazili v transnacionalnih družinah. Na podlagi podatkov iz polstrukturiranih intervjujev z mladimi ukrajinskimi migranti in migrantkami, ki so se na Češko preselili v starosti 15–16 let, ugotavlja, da si sogovorniki, ki so se preselili, po začetni fazi prihoda in prilagajanja želijo postati finančno neodvisni od svojih staršev, ki niso odšli v tujino. Prizadevajo si torej za neodvisnost, ki temelji na zavestnem zavračanju transnacionalne finančne odvisnosti od svojih družin. S tem avtor pokaže, kako je lahko v okviru individualnih migracijskih ambicij finančna podpora družine dojeta kot nezaželena.

Hrvaško prebivalstvo med najstarejšimi na svetu (spremembe v starostni strukturi, 1991–2021)

Juraj Pokos, Rebeka Mesarić Žabčić, Nenad Pokos — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtorji v prispevku na podlagi več analitičnih kazalnikov, s pomočjo katerih so kvantificirali in opredelili stopnjo staranja hrvaškega prebivalstva, predstavijo spremembe v starostni sestavi prebivalstva na Hrvaškem med letoma 1991 in 2021. V opazovanem obdobju se je delež mladega prebivalstva (do 19 let) zmanjšal s 26,2 % na 19,2 %, delež starejših (nad 60 let) pa se je povečal s 17,5 % na 29,9 %, s čimer se prebivalci Hrvaške uvrščajo med najstarejše na svetu. Zaradi takšnih demografskih sprememb se bo Hrvaška kmalu soočila z gospodarskimi, socialnimi in finančnimi težavami, saj vse manj prebivalcev prispeva v pokojninski in zdravstveni sistem.

Fenomen »balkanskega islama« kot dejavnik medkulturnega in etnično-socialnega dialoga

Nina Bilokopytova, Karim El Guessab, Volodymyr Bilokopytov — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtorji v prispevku na novo konceptualizirajo »balkanski islam« kot dinamičen in translokalni pojav, na katerega vplivajo migracije, imperialna dediščina in sodobni transnacionalni procesi. Analizirajo ga onkraj esencialističnega vidika, kot kontekstualno pogojeno konfiguracijo praks, institucij in identitet. V svoji študiji z uporabo interpretativnega in metamodernega okvira izpostavljajo prepletanje lokalnega in globalnega, tradicije in modernosti. Njihove ugotovitve kažejo, da »balkanski islam« deluje kot prostor medkulturnega dialoga, kjer se v zgodovinsko pluralnih družbah nenehno vzpostavljajo raznolike oblike pripadnosti.

Izseljevanje zdravnikov in globalizacija: perspektiva tržne logike in politične ekonomije

Taqiyeddine Benfifi, Naima Outaleb — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Avtorja v prispevku obravnavata integracijo zdravstvenega sektorja v globalizirano gospodarstvo z liberalizacijo trgovine z zdravstvenimi storitvami. Vlade in podjetja na svetovnih trgih dela vse bolj povprašujejo po zdravnikih, kar povzroča vse pogostejše selitve zdravnikov iz številnih držav z nizkimi in srednjimi dohodki v države z visokimi dohodki. To množično odhajanje zdravnikov kot posledica svetovne politične ekonomije državam v razvoju preprečuje, da bi privabile in zadržale svoje zdravniške kadre, kar vzbuja skrbi glede učinkov te emigracije na javno zdravje v državah izvora.

Book Review - Lausanne: Peter Lang Verlag, 2020; 358 pp. Florian Tissot, Doing Family on the Move: Highly-Skilled Migrants in Switzerland and Germany

Juan Paulo Gabriel Amurao — Mon, 07 Sep 2026 00:00:00 +0200

Tissot’s book offers a valuable perspective on wider gender inequalities within migrating family units through the dynamics between primary and secondary movers. Nevertheless, the limited analysis of participants of color restricts the potential findings and raises several questions for new knowledge production at the intersection of migration, career, family, and gender. These include how families without local childcare innovate to balance responsibilities, and the hidden costs of secondary movers sacrificing careers. As academic and public debates on gender equality continue, Tissot’s work serves as a reminder that the negotiation of paid work and care work within migrating couples remains gendered, often favoring men.