Dve domovini

Uredniški uvodnik ob 60. številki revije Dve domovini, razprave o izseljenstvu

Kristina Toplak — 2024-07-31

Naključno, a s kančkom simbolike, jubilejna številka revije Dve domovini / Two Homelands prinaša tematski sklop na temo duševnega zdravja in migracij. Na prvi pogled obrobna tema je v današnjem svetu nenadnih sprememb in stresnih situacij, ki zahtevajo skrajno prilagajanje migrantk in migrantov in z migracijami označenih skupnosti, zelo aktualna in nujno potrebna znanstvene obravnave. Gostujoča urednica Sanja Cukut Krilić (ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut) je izbrala pet člankov, ki z različnih tematskih, metodoloških, epistemoloških in disciplinarnih zornih kotov naslavljajo duševno zdravje migrantk in migrantov. V uvodniku v tematski sklop je urednica sistematično nanizala, zakaj so tovrstne teme za raziskovalke in raziskovalce v družboslovju in humanistiki vse bolj družbeno aktualne, pereče in tudi privlačne.
Poleg tematskega sklopa so v reviji objavljeni še štirje drugi članki, od tega dva v slovenskem in dva v angleškem jeziku. Ti ponazarjajo večperspektivnost in zapletenost migracijskih procesov, saj obravnavajo tako izseljevanje iz Slovenije kot priseljevanje v Slovenijo v različnih časovnih obdobjih (v sedanjosti in preteklosti), na širše migracijske procese po svetu (Bangladeš, Sudan, evropske in arabske države) in na njihovo raziskovanje (kvalitativno in kvantitativno) na različnih področjih (v 60. številki etnografija, zgodovina, sociologija, izobraževanje, ekonomija).

Duševno zdravje v kontekstu migracij: Uvod v tematski sklop

Sanja Cukut Krilić — 2024-07-31

At present, the issue of migration is becoming increasingly socially and politically relevant at national and global levels. Its increasing restrictiveness, securitization, and precarity are among the significant sources of uncertainty and stress that migrants can experience. Therefore, it is not surprising that the question of how to adapt services in this area to the needs of migrants and/or ethnic minorities is also present among professionals and stakeholders in the area of mental health and migration.

Vpliv pandemije bolezni COVID-19 na duševno zdravje beguncev: Sistematični pregled literature

Dino Manzoni — 2024-07-31

V procesu sistematičnega pregleda literature smo pregledali 256 člankov in jih 12 med njimi vključili v končni izbor. Sinteza rezultatov je pokazala, da so begunci po izbruhu pandemije COVID-19 doživljali znatno večjo psihološko stisko. Ključne težave, povezane z duševnim zdravjem beguncev, ki so jih obravnavale analizirane raziskave, so bile stres, anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Pokazalo se je, da je bilo duševno zdravje beguncev med pandemijo tesno povezano z njihovimi slabimi življenjskimi pogoji in socialno-ekonomskim položajem, socialno izključenostjo, brezposelnostjo, neustrezno namestitvijo, pomanjkanjem dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev, diskriminacijo ter dostopom do osnovnih potrebščin.

Soočanje z integracijo in čustvenimi stiskami v ranljivih življenjskih obdobjih: Primer repatriiranih Slovencev iz Venezuele

Mojca Vah Jevšnik — 2024-07-31

Slovenija od leta 2019 izvaja proces repatriacije Slovencev iz Venezuele, ki se sooča s hudo humanitarno krizo. Avtorica v članku ponudi pregled in analizo prepletenih (prirojenih, situacijskih in strukturnih) ranljivosti repatriirancev, s poudarkom na tistih, ki vplivajo na njihovo počutje in vodijo v čustvene stiske. Ranljivosti proučuje skozi časovno prizmo, tj. pred in po pridobitvi statusa repatriiranca in po izteku slednjega, ter v kontekstu starostno pogojenih integracijskih izzivov. Kot ugotavlja, si repatriiranci čustveno oporo največkrat poiščejo v tesno povezani skupnosti repatriirancev, s katerimi si delijo jezik, kulturo ter izkušnjo repatriacije in integracije, pa tudi pri Katoliški cerkvi z mašami in spovedmi ter s sodelovanjem pri cerkvenih dogodkih.

Eden preveč? Jezikovno posredovanje v obravnavah duševnega zdravja v Sloveniji

Martina Bofulin — 2024-07-31

Avtorica v članku naslavlja vključevanje neslovensko govorečih uporabnikov v obravnave na področju duševnega zdravja v Sloveniji, pri čemer preučuje, kako je zaznano in sprejeto jezikovno posredovanje pri psihoterapevtski in psihosocialni obravnavi. Uporabniki storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji so vedno bolj jezikovno raznoliki, kar lahko še poveča obstoječe izzive, s katerimi se sooča sistem duševne oskrbe, hkrati pa je to priložnost za zasnovo bolj vključujočega sistema tudi za neslovensko govoreče uporabnike. V prispevku so izpostavljene glavne značilnosti jezikovnega posredovanja v psihoterapiji. Predstavljene ugotovitve raziskave, ki so skladne z ugotovitvami v drugih evropskih okoljih in širše, opozarjajo na težave pri uvajanju jezikovnega posredovanja v storitve na področju duševnega zdravja v Sloveniji.

Duševno zdravje in psihosocialna podpora prisilno razseljenim osebam: Izkušnje iz Slovenije

Maja Gostič — 2024-07-31

Avtorica v članku preučuje trenutno stanje na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore prisilno razseljenim osebam, ki prebivajo v Sloveniji. Prisilno razseljene osebe predstavljajo marginalizirano skupino, ki potrebuje posebno pozornost in podporo v medkulturnem okolju. V študiji je zbrala informacije s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petnajstimi strokovnjakinjami, ki delajo s prisilno razseljenimi osebami. Ugotovitve zajemajo posebnosti, aktualne probleme in možne izboljšave na tem področju, pri čemer so navedeni tudi primeri dobrih praks. Izpostavljajo pomen opolnomočenja v medkulturnem kontekstu in razkrivajo potencialne izzive, povezane z nezainteresiranostjo države in neustrezno finančno podporo za potrebne storitve.

Obvladovanje stisk delavcev migrantov v kmetijstvu: Spoznanja s srednjega zahoda ZDA

Duška Knežević Hočevar — 2024-07-31

V delovno intenzivnem sektorju, kot je kmetijstvo, so varnostna in zdravstvena tveganja visoka. Posebej izrazita so za delavce migrante v kmetijstvu, zaradi česar so bili razviti različni programi, povezani z njihovimi specifičnimi potrebami. Avtorici v prispevku z dvajsetimi polstrukturiranimi intervjuji s strokovnjaki na področju zdravja in varnosti ter raziskovalci, ki se ukvarjajo s temi temami v štirih zveznih državah ZDA, pokažeta, da na migrante v kmetijstvu negativno vplivajo zlasti negotov ali nedokumentiran pravni status, slabi delovni in življenjski pogoji ter neustrezen dostop do podpornih storitev. Izpostavljen je bil pomen vzpostavitve skupnosti delavcev migrantov v kmetijstvu ter neposrednega dela s to skupino.

Kongresnik John Blatnik v boju za državljanske pravice v ZDA

Milan Mrđenović — 2024-07-31

Avtorja v prispevku obravnavata delovanje Johna Blatnika, ameriškega kongresnika slovenskega porekla v predstavniškem domu, med letoma 1963 in 1964, ko so sprejemali temeljni zakonski predlog o državljanskih pravicah, ki je odpravil formalno diskriminacijo temnopoltih Američanov. V prispevku je povzeta korespondenca med Blatnikom in volivci 8. kongresnega okraja v Minnesoti, kjer je živelo veliko slovenskih Američanov. Avtorja na kratko povzameta tudi zgodovino rasne diskriminacije v ZDA.

Mednarodno kroženje in izmenjava najvišje izobraženih ali beg možganov?

Klara Kožar Rosulnik — 2024-07-31

Z izseljevanjem mladih, ki so vse bolj izobraženi, se je v zadnjih letih okrepil javni diskurz o begu možganov. Avtorice v članku osvetljujejo stanje na področju izseljevanja najvišje izobraženih v Sloveniji in s statističnimi podatki prikažejo njihovo migracijsko dinamiko v zadnjih desetih letih. S kratkim pregledom rezultatov raziskav od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej primerjamo današnjo situacijo z razmerami v preteklosti. Z rezultati najnovejše opravljene raziskave na temo bega možganov predstavimo, kako na razloge za odhod iz Slovenije, možnosti za vrnitev in mednarodno sodelovanje gledajo tisti, ki danes živijo v tujini ali pa so se iz tujine vrnili v Slovenijo.

Večprizoriščna etnografija v praksi: Razmisleki, strategije in orodja za kvalitativno raziskovanje transnacionalnih migracij

Francesco Della Puppa — 2024-07-31

Avtor v prispevku predstavlja uporabo etnografske metode in poglobljenega narativnega intervjuja na več lokacijah pri raziskovanju transnacionalnih migracij med Bangladešem in Italijo. Izhajajoč iz sayadovske perspektive preučuje načine dostopanja do transnacionalnega raziskovalnega polja, dinamiko anticipatorne socializacije pri intervjuju v transnacionalnem prostoru ter možnosti za kolektivno sociološko samoanalizo in konstrukcijo družinskega spomina, ki jih ponuja poglobljeni intervju. Na koncu se posveti tudi posledicam uporabe jezikovnih prevajalcev za etnografsko delo in interpretativno raziskovanje.

Sudanske migracije in ciljne države: Motivacijski dejavniki in vloga spola

Yassir Ali Mohammed — 2024-07-31

Avtor v prispevku obravnava sudanske migracije, ciljne države, motivacijske dejavnike in vlogo spola. V obdobju 2020–2021, med pandemijo bolezni COVID-19, je izvedel spletno raziskavo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod, katere izsledki kažejo, da sta bila glavna razloga za migracije pomanjkanje delovnih mest in nizke plače. Drugi dejavniki, ki so vplivali na migracije, so bili želja po uspehu, korupcija in potrata časa v državnih institucijah. Glavni cilj ekonomskih migracij so bile države Arabskega zaliva, sledile pa so evropske države. Vse več žensk kljub kulturnim omejitvam in tradiciji vidi migracijo kot sredstvo za izvajanje projektov za pomoč drugim. Ugotovitve kažejo, da so pri sudanskih migracijah prevladovali mladi, ne glede na vrsto migracije. Denarna nakazila so imela večji pozitivni učinek na posamezna gospodinjstva kot na državo na splošno.