Dve domovini

Migracije in zgodovinske razvojne poti – primerjalni projekt med Švico in Slovenijo: Uvod v tematski sklop

Luigi Lorenzetti — 2025-08-27

Switzerland and Slovenia are characterized by different historical developments that have shaped their urban and industrial development, social characteristics, and identity dynamics. However, they share some geographical similarities: they all encompass mountainous regions, have a widespread integrated peasant economy, and have experienced significant cross-border migration and mobility events. Influenced by the different historical roles of the border, the migration practices that developed between the 18th and the first half of the 20th century had a significant impact on the specificities of the economic and social development of the border areas of the two countries.

Gospodarske in družbene posledice kolonialnega izseljevanja na kanton Neuchâtel skozi »dolgo 19. stoletje«

Fabio Rossinelli — 2025-09-03

Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.

Dolgoročne migracije ter denarni in socialni transferji v alpskem okraju Gornji Grad: Odziv prebivalcev na okoljske in družbene omejitve

Janja Sedlaček — 2025-08-27

Avtorici v prispevku obravnavata izseljevanje iz alpskega okraja Gornji Grad med koncem 19. in začetkom 20. stoletja s poudarkom na prepletu okoljskih omejitev in človekovega delovanja. Analizirata, kako so dedni običaji in poročne navade, sečnja in splavarjenje lesa ter migracije delovali kot prilagoditveni odzivi na okoljske omejitve in hkrati kot element gospodarske diverzifikacije. Predstavita tudi povratne učinke migracij na domačo skupnost preko finančnih, in socialnih transferjev.

Altruistični in redistributivni učinki emigracije: Volila in beneficiji v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem

Borut Žerjal — 2025-08-27

Avtor v prispevku obravnava učinke emigracije skozi altruistično in redistributivno uporabo remitenc, ki so jih emigranti pošiljali domov, ter zaslužkov, ki so jih prinašali domov. Na primerih altruističnih in redistributivnih mehanizmov raziskuje vlogo družinskih strategij in procesov podružabljanja z javnim upravljanjem volil in beneficijev. Pri tem se osredotoča na testamentarna volila in cerkvene beneficije, ki so jih emigranti ustanovili v svojih krajih izvora v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem.

Povratne migracije in nepremičninski projekti: dobrodelnost ali špekulacija? Primera švicarskih krajev Le Locle in Locarno od sredine 19. stoletja do 20-ih let 20. stoletja

Luigi Lorenzetti — 2025-08-27

Migracijske izkušnje v preteklosti so pogosto ustvarjale finančne tokove, povezane z denarnimi nakazili ali repatriacijo kapitala, katerih glavni trg je bil zasebni gradbeni sektor. Običajno je šlo za gradnjo stanovanj, s katero naj bi se zaključil konservativni projekt povratka v domovino in ki bi simbolizirala uspešno osebno kariero. Avtorja v prispevku na podlagi dveh nepremičninskih projektov, izvedenih v dveh švicarskih mestih, pokažeta, kako sta dve osebi z migrantskimi izkušnjami od sredine 19. stoletja dalje uporabljali gradbeništvo kot podjetniško strategijo, ki je temeljila na ravnovesju med človekoljubnim idealizmom in špekulativno logiko.

Analiza priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) držav nekdanje SFRJ z uporabo eklektičnega modela mednarodnih migracij

Aleš Bučar Ručman — 2025-08-27

Avtor v prispevku predstavi analizo priseljevanja v Slovenijo iz in preko držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Izhodiščno ogrodje analize predstavlja eklektični model teorije migracij, ki vključuje sintezo in nadgradnjo obstoječih migracijskih teorij. V središče modela avtor postavi teorijo svetovnih sistemov, ki jo nato nadgradi z ugotovitvami drugih ključnih teorij migracij. S pomočjo analize statističnih podatkov, intervjujev/pogovorov s strokovnjaki in praktiki v Sloveniji in BiH ter sodelovanja v skupini za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij avtor preveri ugotovitve eklektičnega modela na primeru priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) nekdanje SFRJ.

Konceptualni okvir za večsmerno integracijo (MUWI) s poudarkom na večplastnih identitetah in presečnostih prebivalcev

Claudia Schneider — 2025-08-27

Konceptualni okviri integracije so se premaknili od enosmerne k dvosmerni integraciji, pri čemer se osredotočajo na vse prebivalce v procesih integracije. Avtorica se v prispevku zavzema za konceptualni okvir za »večsmerno integracijo« (angl. multi-way integration, MUWI), ki se izrecno osredotoča na mnogovrstne identitete prebivalcev in njihovo presečnost, z namenom večje povezanosti in medsebojnega razumevanja med vsemi prebivalci. Pri tem obravnava tudi dejavnike, ki vplivajo na to povezanost, vključno z družbenimi strukturami, socialnimi mehanizmi, artefakti in okoljem. Navedene dimenzije in medsebojne povezave niso pomembne le za raziskovanje procesov integracije, temveč tudi za vzpostavljanje učinkovitih strategij integracije.

Iskanje oskrbe v sosednji državi: institucionalna analiza transnacionalne oskrbe starejših ljudi med Slovenijo in Hrvaško

Majda Hrženjak — 2025-08-27

Avtorica prispevka s pomočjo konceptov skrbstvene vrzeli, transnacionalizacije oskrbe in upokojenske migracije ter na podlagi intervjujev z deležniki in institucionalne analize oskrbe v Sloveniji in na Hrvaškem predstavi skrbstvene mobilnosti iz Slovenije na Hrvaško. Pokaže, da marketizacija oskrbe na Hrvaškem dopolnjuje skrbstveno vrzel v javnih storitvah v Sloveniji, s čimer prihaja do »prekarne hibridne transnacionalne oskrbe«. Starejši ljudje uporabljajo dve strategiji – pravice iz naslova državljanstva in trg – za dostopanje do cenejše institucionalne oskrbe onkraj meje, čeprav je ta slabše kakovosti kot v Sloveniji. Avtorica pokaže, da lahko transnacionalizacija oskrbe izhaja iz specifične institucionalne konfiguracije oskrbe na nacionalni ravni.

Reprezentacije in konfiguracije multikulturalizma v delu Vrnitev v rodni kraj Louisa Adamiča

Darko Ilin — 2025-08-27

Louis Adamič v svojem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) raziskuje kompleksno naravo multikulturalizma, pri čemer se opira na svoje izkušnje iz polietničnih ZDA in multinacionalne Kraljevine Jugoslavije. Avtor v prispevku raziskuje Adamičevo multikulturno zavest v njegovih delih, ki govorijo o običajih, družbenih odnosih, kulturi in politiki Jugoslavije. Njegova analiza ponuja vpogled v Adamičevo reprezentacijo Jugoslavije v ameriški javni sferi ter pokaže, kako je njegova ameriška izkušnja oblikovala njegove poglede na jugoslovanske kulturne in politične razmere.

»Ugotoviš, kaj vse se da«: Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v Ljudski republiki Kitajski

Martina Bofulin — 2025-08-27

Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa.

Migracijski in identitetni procesi Slovencev v Argentini: Pregled literature

Nadia Molek — 2025-08-27

Avtorica v narativnem pregledu sintetizira in analizira raziskave o slovenski migraciji v Argentino ter primerja pristope slovenskih in argentinskih avtorjev. Ugotavlja, da je v slovenski znanstveni sferi tematika poglobljeno obravnavana, medtem ko je prispevek argentinske akademske sfere omejen. Pri tem v študijo vključuje tudi dela migrantov in njihovih potomcev ter poudarja vlogo skupnostnih voditeljev. Slovensko-argentinske skupnosti so vpete v transnacionalne identitetne procese, zaznamovane z zgodovino, politiko in kulturnim spominom. Študija izpostavi potrebo po bolj integrativnem in interdisciplinarnem pristopu.

Potomke, potomci slovenskih izseljenk, izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini: Uvod v tematski sklop

Biljana Babić — 2025-08-27

V bilateralnem projektu »Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini / Potomci slovenačkih iseljenika i očuvanje slovenačkog jezika u Bosni i Hercegovini« (BI-BA/21-23-018) sta sodelovala Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki (vodja Biljana Babić) ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (vodja Marijanca Ajša Vižintin). Pričujoči tematski sklop je eden od rezultatov znanstvenoraziskovalnega in terenskega dela, ki je potekalo v času trajanja projekta (1. 7. 2021–30. 6. 2023), ter dveh mednarodnih konferenc (Vižintin et al., 2021; Kern et al., 2023), ki sta potekali 10. 12. 2021 na Univerzi v Banjaluki in 10. 5. 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Projekt sta financirala Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo, Vlada Republike Srbske, Bosna in Hercegovina, ter ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (zdaj ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).
Cilj projektnega sodelovanja je bil ugotoviti, katere oblike sodelovanja potekajo med organizacijami v Bosni in Hercegovini (slovenska društva, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati na univerzah), evidentirati dvo- in večjezične monografske knjižne izdaje (v slovenščini, srbščini) ter v splošnih in univerzitetnih knjižnicah pregledati periodične publikacije, ki so obravnavale s Slovenkami, Slovenci povezana besedila v času medvojne in povojne Jugoslavije. V ta namen so raziskovalke, raziskovalci tako v Bosni in Hercegovini kot v Sloveniji opravljali terensko delo (polstrukturirani intervjuji z odgovornimi ali s sodelujočimi v omenjenih organizacijah) in pregledovali gradiva po knjižnicah.

Politično-geografski dejavniki selektivnosti notranjih (medrepubliških) migracij v SFRJ (1945–1991) kot primer psevdoprostovoljnih migracij, s poudarkom na Bosni in Hercegovini

Damir Josipovič — 2025-08-27

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.

Učenje slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulture v Bosni in Hercegovini

Boris Kern — 2025-08-27

Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.

Srečanja s kolonialno Bosno: Slovenski pogledi med evropsko superiornostjo in (jugo)slovansko domačnostjo

Jaroš Krivec — 2025-08-27

Avtor v prispevku analizira slovensko literarno tematizacijo Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske monarhije. Priseljenci, tudi Slovenci, so v Bosni zasedali številne vloge, ki so bile v marsičem podobne tistim, ki so jih prebivalci zahodne Evrope igrali v izvenevropskih kolonijah. Tipične kolonialne prakse, kot sta npr. segregacija in hierarhizacija kultur, so bile lucidno identificirane in s strani nekaterih avtorjev tudi kritizirane. Pisatelji so se v soočanju z Drugim dojemali kot del superiorne evropske civilizacije, v katero se je lahko, ob izključevanju »divjega azijskega Turka«, vpisoval tudi (jugo)slovanski imaginarij. Ta element (jugo)slovanske inkluzivnosti se je pri nekaterih avtorjih izražal skozi specifično (jugo)slovansko domačnost.

Slovenija in slovenski motivi v Koledarju SPKD Prosvjeta (1905–1947)

Biljana Babić — 2025-08-27

Periodične publikacije v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko oblastjo in kasneje v obdobju prve skupne države jugoslovanskih narodov so bile priljubljeno sredstvo za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ena od teh publikacij – Koledar Srbskega prosvetno-kulturnega društva (SPKD) Prosvjeta – je prinašala raznolike prispevke, od literarnih del do strokovnih člankov s področij zdravstva, kmetijstva, geografije, pedagogike itd., ki predstavljajo pričevanja o lastnem, pa tudi o drugih narodih. Avtorica je v raziskavi analizirala naslove in novice v zvezi s Slovenijo in slovenskimi motivi v izdajah Koledarja v vsem obdobju njegovega izhajanja med letoma 1905 in 1947.

Demografske značilnosti tuzelskih Slovencev in njihova organiziranost

Dušan Tomažič — 2025-08-27

Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino naseljevanja Slovencev na območju Tuzelskega kantona, kamor so prvi priseljenci prišli že v času Avstro-Ogrske. Analizirata popise prebivalstva med letoma 1910 in 2013, s poudarkom na vplivu vojne v BiH na demografske spremembe. Leta 1993 je bilo zaradi humanitarnih potreb ustanovljeno Društvo Slovenska skupnost, v katerega se je vključilo 660 družin oziroma skoraj 1.700 prebivalcev. Zaradi izseljevanja pa se je leta 2013 za Slovence izreklo le še 51 oseb.