Dve domovini

Introduction: Labor Migration in Ukraine and the Post-Soviet Space

Zhanna Bolat — 2024-02-18

This themed section of Dve domovini / Two Homelands illuminates significant contemporary migration and labor migration trends in the post-Soviet space. Ukraine has experienced substantial emigration in recent decades, spurred by economic uncertainties and the conflict in eastern Ukraine since 2014. Labor migration is a major phenomenon, partly facilitated by Ukraine’s visa-free access to the EU, which provides more opportunities for temporary work abroad (Kortukova, 2021). However, large-scale emigration of working-age Ukrainians poses risks of “brain drain” and other socioeconomic impacts (Spanger & Andersen, 2023). Kazakhstan has also seen substantial emigration and immigration, mainly to and from neighboring countries like Russia and Uzbekistan, for economic reasons. Newly restrictive residence permit regulations in Kazakhstan may alter these longstanding migration dynamics within the region. Japan is gradually easing some of its previously strict immigration policies to fill acute labor shortages in the construction, home healthcare, and agriculture sectors. However, tensions remain around the integration of migrants into Japanese society. Public attitudes do not always align with government efforts to accept more foreign workers (Liu, 2023). Meanwhile, many Tajiks engage in temporary cyclical labor migration to Kazakhstan, working in trade sectors like markets or transportation. Their collective family-based migrant enterprises demonstrate resilience in the face of challenging conditions, though restrictive and unpredictable migration policies in Kazakhstan create precarity.

Migracije v tujino kot družbena posledica preoblikovanja izobraževalnega sistema v sodobni Ukrajini

Tetiana Marusiak — 2024-02-18

Avtorji v prispevku predstavijo izvirno kvalitativno analizo vpliva sodobnih trendov na področju delovnih migracij na izobraževalni sistem v Ukrajini. Medtem ko so gospodarski in politični vplivi ukrajinskih migracij predmet analize številnih raziskav, jih le malo proučuje njihov vpliv na izobraževalne procese v državi. Ta študija s podrobno analizo motivov migrantov, zlasti njihove želje po financiranju kakovostnega izobraževanja za svoje otroke, zapolnjujejo to vrzel. Avtorji si z osvetlitvijo teh premalo raziskanih povezave želijo prispevati k izobraževalnim politikam in partnerstvom, ki bodo izkoriščali razvojni potencial migracij in hkrati zmanjšali tveganje bega možganov.

Socialno-ekonomska integracija kazaških migrantov v Turčiji

Akmanat Abuova — 2024-02-18

Namen znanstvenega prispevka je opisati družbeno in gospodarsko vključevanje kazahstanskih migrantov v Turčiji. Cilja avtorjev sta tudi raziskati kazahstanske migracije v Turčijo v prvi polovici dvajsetega stoletja ter opredeliti razloge in pogoje, ki so vplivali na ta proces, pri čemer uporabljajo predvsem metode zgodovinske in logične analiza, indukcije in dedukcije ter sinteze. Avtorji proučujejo kazahstanske migracije v Turčijo, proces vključevanja Kazahov v Turčijo ter razloge, predpogoje in dejavnike, ki so privedli do migracije Kazahov iz Vzhodnega Turkestana.

Etnično podjetništvo: Družinska podjetja tadžiških migrantov

Zhuldyz Imasheva — 2024-02-18

Avtorica v prispevku preučuje posebnosti etničnega podjetništva tadžiških migrantov, pri čemer uporablja metodo pripovednih intervjujev. Študija je bila izvedena na podlagi »Zelenega bazarja« v kazahstanskem mestu Almaty, ki je največje središče migrantskih podjetnikov. Avtorica predstavi neke vrste portret takšnega podjetnika ter dejavnike, ki vplivajo na etnično podjetništvo. Ključna značilnost analizirane teme je kolektivno delo, in sicer sodelovanje celotnih družin pri podjetništvu. V rezultatih študije so predstavljeni ključni vidiki, potrebni za oblikovanje učinkovite politike do podjetnikov migrantov.

Primerjalna analiza pravic prisilnih migrantov v tujini in v Ukrajini ter nadzor nad njihovim spoštovanjem v pogojih vojnega stanja

Oleg Yaroshenko — 2024-02-18

Namen prispevka je ugotoviti, katerih pravic so deležne prisilno preseljene osebe v Ukrajini in drugih evropskih državah, ter pri tem opredeliti skupne značilnosti in posebnosti. Avtorji študije z različnimi raziskovalnimi metodami proučujejo položaj notranje razseljenih oseb v Ukrajini, vključno z njihovim pravnim statusom, regionalno porazdelitvijo in pravicami pod posebnimi pogoji. Obravnavajo tudi glavne destinacije ukrajinskih prisilnih migrantov, njihove življenjske razmere in pravico do izobraževanja in zaposlitve ter socialne politike Ukrajine in držav gostiteljic na področju finančne pomoči in zagotavljanja nastanitve.

Migrantski izzivi v sodobni Japonski

Aigerim Adilgazinova — 2024-02-18

Japonska ima zanimivo in ambivalentno politiko do procesa migracij, zato je zanimivo preučiti migracijski položaj te monoetnične države, ki ima tudi zgodovino »zaprtosti« in izključenosti iz zunanjega sveta. Cilj v prispevku predstavljene raziskave je preučiti značilnosti migracijskih procesov v sodobni japonski družbi. Avtorice so pri tem uporabile pripovedno, primerjalno, analitično in strukturno raziskovalno metodo. Kot kažejo rezultati, je pri obravnavi migrantov pomemben zakonodajni okvir, ki na Japonskem velja za zelo učinkovitega; mehanizem, ki ga je vzpostavila japonska vlada za obravnavo priseljencev, na splošno opravlja vse svoje naloge. Med njegovim delovanjem so bile opredeljene glavne težave pri prilagajanju na življenje na Japonskem, na katere se osredotočajo vladni organi.

Migracijski procesi v Republiki Kazahstan: značilnosti, problemi in perspektive

Gulsara Kappassova — 2024-02-18

Prispevek je pomemben zaradi sodobnega pojava množičnih migracij, ki pomembno vplivajo na družbo, gospodarstvo in politiko po vsem svetu. Namen študije je preučiti značilnosti trenutnega stanja na področju migracij v Kazahstanu ter oceniti možnosti za razvoj javnih politike na tem področju. Avtorji so pri tem uporabili problemsko-tematsko metodo in metodo analize politik. Izpostavljajo vlogo migracijskih trendov v Kazahstanu in njihov vpliv na družbenoekonomski, demografski, kulturni in politični razvoj države. Posebno pozornost namenjajo prilagajanju globalnim trendom in družbenoekonomskim predpogojem za sprejem migrantov.

Zgodovinska analiza stališč levičarskih sindikatov do bangladeških delavcev v italijanskem Tržiču in bosanskih delavcev v Sloveniji

Loredana Panariti — 2024-02-18

Namen prispevka je analizirati javno razpravo o zaposlitvenih in delovnih pogojih bangladeških delavcev v italijanskem Tržiču (Monfalcone) in bosanskih delavcev v Sloveniji ter stališča levičarskih sindikatov do migrantskega dela. Bangladeški delavci opravljajo predvsem podizvajalska dela pri gradnji velikih potniških ladij v tržiškem podjetju Fincantieri, bosanski delavci pa v Sloveniji delajo v gradbeništvu, prometu in skladiščenju. Raziskava obravnava dve različni študiji primerov z vidika odnosa med sindikati in delavci migranti ter opredeljuje nove izzive, ki jih ta predstavlja. Opisuje tudi geografijo različnih stališč in njihovo povezavo z vrsto dela, ki ga opravljajo priseljenci.

Migracije, državljanstva ter pravica in izbira igranja za nacionalno nogometno reprezentanco s poudarkom na hrvaški reprezentanci

Vladimir Iveta — 2024-02-18

Sodobne nogometne reprezentance odražajo številne migracijske procese. Avtorja se v raziskavi osredotočata na sestavljanje nogometnih reprezentanc, primere selitev nogometašev v druge reprezentance ter spremembe mednarodnih pravil (državljanstvo zaradi razlogov na področju športa, možnosti za igranje v reprezentanci). Analiza primerov nogometašev, ki so se odločili za igranje za državo, ki ni njihova matična država, kaže, da se nogometaši odločajo različno, najpogosteje pa si izberejo igranje za državo, iz katere prihajajo njihovi starši. Rezultati raziskave prispevajo k študijam pridobivanja privilegiranega in oportunega državljanstva, k teorijam integracije ter k študijam migracij elit.

Oris slovarjev in priročnikov za učenje angleščine slovenskih izseljencev v ZDA v obdobju 1895–1919

Marjeta Vrbinc — 2024-02-18

V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).

Komunikacijska razmerja na Twitterju v obdobju migrantske »krize« v Sloveniji

Rok Smrdelj — 2024-02-18

Avtor v članku proučuje komunikacijska razmerja na Twitterju v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji. Izhajajoč iz analize socialnih omrežij in kritičnih študijev diskurza ugotavlja, da ima omrežje, ki predstavlja »levo« politično opcijo, največ članov, »desno« politično omrežje pa je bilo najvplivnejše in najdejavnejše. Med najvplivnejšimi uporabniki omrežja so politična elita, množični mediji, novinarji in javno znane osebe. Večina objav vsebuje diskriminatorni diskurz s poudarkom na varnostnem razumevanju migracij. Raziskava je pomembna zato, ker gre za enega redkih in razmeroma celovitih vpogledov v digitalno spletno migracijsko razpravo v Sloveniji.

Postmigracijska estetika: Avtofikcijsko narativno delovanje v pisanju Dijane Matković in vizualnem ustvarjanju Anne Ehrenstein

Katja Kobolt — 2024-02-18

Pričujoče besedilo osvetli postmigracijsko estetiko skozi prizmo koncepta »postmigracije« in analizo avtofikcijskih pristopov, posebej pripovednega delovanja (angl. narrative agency), v romanu Zakaj ne pišem (2021) avtorice Dijane Matković in v izbranih vizualnih delih umetnice Anne Ehrenstein. S predlogom pojma »metapripovedne nadidentifikacije« kot kritičnega poistovetenja z od zunaj vsiljenimi kategorijami besedilo pokaže, kako avtorici skozi pripovedno delovanje kritizirata družbeno konstrukcijo »pristnosti« in s tem produkcijo družbenih razlik ter artikulirata odpor proti hegemonialni dihotomni predstavi družbe, zaradi katere nekateri vsled razreda, kraja rojstva (staršev), etnije, narodnosti, rase in spola »pripadamo«, drugi pa (p)ostanemo »tujci«.