Prispevki

Navodila avtorjem za pripravo prispevkov za revijo
Dve domovini / Two Homelands

1. Usmeritev revije

Revija Dve domovini / Two Homelands je namenjena objavi znanstvenih in strokovnih člankov in knjižnih ocen s področja humanističnih in družboslovnih disciplin, ki obravnavajo različne vidike migracij in z njimi povezane pojave. Revija, ki izhaja od leta 1990, je večdisciplinarna in objavlja članke v slovenskem ali angleškem jeziku. Letno izideta dve številki v tiskani in elektronski obliki na svetovnem spletu (http://twohomelands.zrc-sazu.si in https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/).

Prispevke, urejene po spodnjih navodilih, pošljite uredništvu v elektronski obliki na naslov hladnik@zrc-sazu.si. Članki so recenzirani. Prispevki morajo biti oblikovani v skladu z Navodili avtorjem za pripravo prispevkov za revijo Dve domovini / Two Homelands. Avtorji so odgovorni za jezikovno in slogovno dovršenost člankov. Rokopisov, ki jih uredništvo sprejme v objavo, avtorji ne smejo hkrati poslati drugi reviji. Avtorji se strinjajo, da se objavljeni članki v tiskani reviji Dve domovini / Two Homelands objavijo tudi v elektronski obliki na svetovnem spletu.

2. Sestavine prispevkov

Celoten članek je lahko dolg največ 60.000 znakov s presledki (vključno z literaturo) in mora vsebovati sestavine, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  • Naslov članka (okrepljeno) naj bo kratek, jasen in naj vključuje ključne pojme iz članka.
  • Ime in priimek avtorja. Priimku naj sledi opomba pod črto, v kateri so s podpičjem ločeni štirje elementi:
    • avtorjeva izobrazba (na primer: ‚dr. zgodovine‘);
    • ime avtorjeve institucije: Ustanova, Oddelek, Mesto (na primer: ‚ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Ljubljana‘);
    • avtorjev elektronski naslov;
    • šifra ORCID.
  • Predlog vrste prispevka (izvirni, pregledni ali kratki znanstveni članek oz. prispevek)
  • Izvleček: do 700 znakov s presledki
  • Ključne besede: do 5 besed
  • Izvleček v angleškem jeziku (Abstract): do 700 znakov s presledki
  • Ključne besede v angleškem jeziku (Keywords): do 5 besed
  • Glavno besedilo, po potrebi razdeljeno na poglavja in podpoglavja
  • Zahvale in drugi podatki: Informacije o projektu oz. financiranju (če je članek nastal v okviru projekta) ter morebitne zahvale avtorja oz. avtorjev (neobvezno)
  • Seznam literature (urejen po spodnjih navodilih)
  • Angleški povzetek prispevka (Summary) s prevedenim naslovom (ameriško črkovanje): do 3.000 znakov s presledki

3. Oblika

  • Celotno besedilo naj bo označeno s stilom »Normal« – brez oblikovanja, določanja slogov in podobnega;
  • Robovi strani: »Normal« (2,5 cm na vseh štirih straneh)
  • Oštevilčenje strani: z arabskimi številkami spodaj desno
  • Dokument naj bo oblikovan brez prelomov strani
  • Pisava:
    • Glavno besedilo: pisava Times New Roman, velikost 12 pt, obojestranska poravnava, razmak med vrsticami 1,5
    • Sprotne opombe: pisava Times New Roman, velikost 10 pt, obojestranska poravnava, razmak med vrsticami 1, oštevilčenje z arabskimi številkami
  • Med odstavki naj ne bo razmaka ali praznih vrstic. Vsak odstavek (razen za podnaslovi, slikami, tabelami in izpostavljenimi daljšimi citati) naj se začne z zamikom prve vrstice za 1,25 cm.
  • Naslov in podnaslovi naj bodo označeni (Headings), oblikovani polkrepko (bold) in z malimi tiskanimi črkami. Podnaslovov oz. (pod)poglavij ne številčite.

V besedilih se izogibajte podčrtovanju besed oz. delov povedi ter okrepljenemu in poševnemu tisku; s poševnim tiskom označite le navedene naslove knjig, časopisov in revij. Izpust znotraj citata označite s tropičjem v oglatih oklepajih […].

Knjižne ocene morajo imeti sestavine, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: ime in priimek avtorja ali urednika knjige, ki je predmet ocene, naslov knjige, založba, kraj, leto izida, število strani. Besedilo naj obsega 5.000–10.000 znakov skupaj s presledki, na koncu sledita ime in priimek avtorja ocene.

4. Citiranje in sprotno navajanje virov

  • Citati, dolgi pet ali več vrstic, morajo biti ročno oblikovani v ločenih enotah, zamaknjeni za 1,25 cm, brez narekovajev, v pokončni pisavi.
  • Citati, krajši od petih vrstic, naj bodo med drugim besedilom v narekovajih in v pokončni (ne poševni) pisavi.
  • Navajanje virov v oklepaju: priimek avtorja, letnica dela: stran oz. razpon strani. Primeri:
    • navajanje enega vira: (Anderson, 2003: 91–99)
    • navajanje več virov: viri, ločeni s podpičjem in razvrščeni po letnicah (Hladnik, 2009: 15; Vah & Hacin, 2011: 251–253; Hladnik et al., 2019);
    • navajanje več del istega avtorja, ki so izšla istega leta: letnice, označene z malimi črkami (Anderson, 2003a, 2003b).
  • Pri citiranju arhivskih dokumentov oz. virov navedemo ime avtorja (če je znan) in letnico dokumenta, npr. (Pitamic, 1930). Če avtor dokumenta ni znan, navedemo naslov dokumenta in letnico npr. (Poročilo o prekmurskih izseljencih, 1930). Če dokument nima naslova, vir opišemo v oglatem oklepaju ([Pismo veleposlanika zunanjemu ministru], 1931).

5. Urejanje seznama literature

Seznam literature in virov naj bo v posebnem podpoglavju »Literatura« za glavnim besedilom. V seznamu literature naj bodo navedene vse in samo tiste enote, na katere se avtor sklicuje v besedilu. Enote naj bodo razvrščene po abecednem redu priimkov avtorjev (ali naslovov časopisov/člankov oz. drugih virov, pri katerih avtorji niso znani), enote istega avtorja pa razvrščene po letnicah. V primeru več referenc istega avtorja iz istega leta letnice posameznih enot označite z malimi tiskanimi črkami (npr. Ford, 1999a, 1999b). Posamezne enote naj bodo oblikovane z visečim zamikom (Hanging Indent) 1,25 cm, med njimi naj ne bo razmakov.

Polnopomenski elementi v angleških naslovih knjig in člankov (razen veznikov in predlogov) se pišejo z veliko začetnico. Enote v seznamu literature naj vsebujejo naslov DOI (https://doi.org/...), kjer je ta na voljo. Stalni spletni naslov je v bibliografski enoti vedno zadnji podatek (glej primere spodaj).

Če ima tiskani vir tudi spletno objavo, ta podatek vključimo. Če ima spletna objava katerega od stalnih identifikatorjev (PID), kot so DOI, ARK, URN, Handle, URI, navedemo ta URL naslov brez datuma (zadnjega dostopa do strani). Če je URL spletne objave karkoli drugega, dodamo v oklepaju datum zadnjega dostopa do strani; npr. (15. 2. 2021).

Revija Dve domovini sprejema strukturirane oblike seznama literature v digitalnih formatih BibTeX, RIS in JATS XML.

Za urejanje literature v digitalnih formatih priporočamo uporabo računalniških programov za upravljanje z referencami kot so Zotero, EndNote, Mendeley, Citavi ipd., s pomočjo katerih lahko seznam v strukturirani obliki prenesete oziroma izvozite kot datoteko v enem izmed zgoraj navedenih formatov.

V kolikor literature ne morete oddati v strukturirani obliki, upoštevajte naslednja pravila:

a) Knjiga:
Anderson, Benedict (2003). Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia Humanitatis.

b) Članek v zborniku:
Milharčič Hladnik, Mirjam, Mlekuž, Jernej, ur. (2009). Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612541125.

c) Članek v zborniku:
Milharčič Hladnik, Mirjam (2009). Naša varuška. Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 15–20. https://doi.org/10.3986/9789612541125.

d) Članek v reviji oz. časopisu:
Vah, Mojca, Hacin, Marina (2001). Theorising Immigrant/Ethnic Entrepreneurship in the Context of Welfare States. Migracijske i etničke teme 27/2, 249–261, https://hrcak.srce.hr/74487.

Turk, Helena (1925). Moja pot po svetu. Amerikanski Slovenec, 8. 10. 1925, 2, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6OZVFZCN.

  1. e) Spletna stran:
    Becker, Howard (2003). New Directions in the Sociology of Art. http://www.howardsbecker.com/articles/newdirections.html (14. 6. 2021).

ILO (2018). Global Estimates on International Migrant Workers. Geneva: ILO, https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_652001.pdf (12. 10. 2020).

Kochhar, Rakesh (2020). Hispanic women, immigrants, young adults, those with less education hit hardest by COVID-19 job losses. Pew Research, https://www.pewresearch.org/fact-tank/2020/06/09/hispanic-women-immigrants-young-adults-those-with-less-education-hit-hardest-by-covid-19-job-losses/ (5. 1. 2020).

  1. f) Arhivski viri:
    Arhivski viri naj vsebujejo:
    • ime avtorja oz. naziv institucije, če avtor ni znan,
    • naslov dokumenta,
    • opis gradiva,
    • ime zbirke;
    • lokacijo;
    • vir.
      Example:
      Pitamic, Leonid (1930). [Letter of Leonid Pitamic to the Ministry of Foreign Affairs regarding the emigrants of Prekmurje], 13. 2. 1930. Embassy of the Kingdom of Yugoslavia in Washington (fond 371, folder 50, unit 65), Archive of Yugoslavia, Belgrade.

6. Grafične in slikovne priloge

  • Preglednice oz. tabele naj bodo narejene v programu Microsoft Word in vključene v besedilo. Oblikujte jih čim enostavneje (zanje ne uporabljajte posebnih slogov).
  • Vseh drugih prilog (slike, zemljevidi, ilustracije, grafi ipd.) ne vključujte v besedilo.
  • Vse preglednice, tabele in fotografije morajo biti označene v besedilu (npr. Tabela 1, Slika 1). Točno lokacijo v besedilu navedite po naslednjem vzorcu: ... (Slika 1) ... (Preglednica 1).
  • Vse preglednice in drugo slikovno gradivo mora imeti pripis, ki naj se vedno začne z naslovom Slika/Preglednica (in zaporedna številka), npr.:

    Slika 1: Kuharica Liza v New Yorku leta 1905 (avtor: Janez Novak, vir: Arhiv Slovenije, 1415, 313/14)

    Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po popisu leta 2002 (vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, 14).

  • Pripisi k slikam in preglednicam naj ne vsebujejo opomb.
  • Datoteke slikovnega gradiva poimenujte s priimkom avtorja in zaporedno številko gradiva, npr. ‚Novak1.jpg‘, ‚Novak2.jpg‘ itd.
  • Velikost slike naj bo takšna, kot bo natisnjena, ali večja. Fotografije naj bodo v enem od naslednjih formatov: TIF, EPS, SVG, JPG, PNG v polni kakovosti in s tipografijami v krivuljah. Ločljivost slik naj bo najmanj 300 dpi.
  • Za grafične in slikovne priloge, za katere nimate avtorskih pravic, morate dobiti dovoljenje za objavo in uredništvu predložiti dokazilo.

Recenzentski postopek

Glavnik in odgovorni urednik, urednik posamezne številke ali tematskega sklopa ob prejemu članka pred posredovanjem besedila recenzentom presodi, ali je le-to ustrezno za objavo v reviji. Vsa besedila, ki ustrezajo osnovnim zahtevam za objavo v reviji Dve domovini • Two Homelands, so recenzirana. Za objavo sta potrebni dve pozitivni recenziji. Proces recenziranja je anonimen: dva recenzenta prejmeta članek brez avtorjevega imena; avtor prejme recenziji brez imen recenzentov. Urednik posamezne številke ima pravico do predlogov vsebinskih dopolnitev in tehničnih izboljšav. Članki so sprejeti ali zavrnjeni na podlagi obeh recenzij in uredniške odločitve.

Recenzijski postopek traja do šest mesecev.

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita repozitorij ZRC SAZU in digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Avtorji potrjujejo, da so edini avtorji oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dve domovini • Two Homelands v okviru ZRC SAZU, Založbe ZRC, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča ZRC SAZU.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Imetniki avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, ki ZRC SAZU dovoljujejo objavo, reprodukcijo in distribucijo dela v tiskani in elektronski različici in formatih ter soglašajo s tem, da se ZRC SAZU v primeru ponovne uporabe dela navaja kot izvirni izdajatelj tega dela ter da javnosti omogoči dostop do avtorjevega dela pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0). Uporabniki lahko pod pogoji navedene licence dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

Enako velja tudi za nekatere (starejše) članke, kjer sta uporabljeni izjavi © avtorji in ZRC SAZU ali © ZRC SAZU: edini lastniki avtorskih pravic so avtorji.

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.