Prispevki

Navodila avtorjem za pripravo prispevkov za revijo Dve domovini/Two Homelands

1.      Usmeritev revije

Revija Dve domovini / Two Homelands je namenjena objavi znanstvenih in strokovnih člankov in knjižnih ocen s področja humanističnih in družboslovnih disciplin, ki obravnavajo različne vidike migracij in z njimi povezane pojave. Revija, ki izhaja od leta 1990, je večdisciplinarna in objavlja članke v slovenskem ali angleškem jeziku. Letno izideta dve številki v tiskani in elektronski obliki na svetovnem spletu (https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/).

Prispevke, urejene po spodnjih navodilih, pošljite uredništvu v elektronski obliki na naslov dd-th@zrc-sazu.si. Članki so recenzirani. Avtorji so odgovorni za jezikovno in slogovno dovršenost člankov. Rokopisov, ki jih uredništvo sprejme v objavo, avtorji ne smejo hkrati poslati drugi reviji. Avtorji se strinjajo, da se objavljeni članki v tiskani reviji Dve domovini / Two Homelands objavijo tudi v elektronski obliki na svetovnem spletu.

2.      Sestavine prispevkov

Celoten članek je lahko dolg največ 60.000 znakov s presledki (vključno z literaturo) in mora vsebovati sestavine, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  • Naslov članka (okrepljeno) naj bo kratek, jasen in naj vključuje ključne pojme iz članka.
  • Ime in priimek avtorja. Priimku naj sledi opomba pod črto, v kateri so s podpičjem ločeni štirje elementi:
    • avtorjeva izobrazba (na primer: 'dr. zgodovine');
    • ime avtorjeve institucije: Ustanova, Oddelek, Mesto (na primer: 'ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Ljubljana');
    • avtorjev elektronski naslov;
    • šifra ORCID.
  • Predlog vrste prispevka (izvirni, pregledni ali kratki znanstveni članek oz. prispevek)
  • Izvleček: do 700 znakov s presledki
  • Ključne besede: do 5 besed
  • Izvleček v angleškem jeziku (Abstract): do 700 znakov s presledki
  • Ključne besede v angleškem jeziku (Keywords): do 5 besed
  • Glavno besedilo, po potrebi razdeljeno na poglavja in podpoglavja
  • Zahvale in drugi podatki: Informacije o projektu oz. financiranju (če je članek nastal v okviru projekta) ter morebitne zahvale avtorja oz. avtorjev (neobvezno)
  • Seznam literature (urejen po spodnjih navodilih)
  • Angleški povzetek prispevka (Summary) s prevedenim naslovom (ameriško črkovanje): do 3.000 znakov s presledki

3.      Oblika dokumenta

  • Celotno besedilo naj bo označeno s stilom »Normal« – brez oblikovanja, določanja slogov in podobnega;
  • Robovi strani: »Normal« (2,5 cm na vseh štirih straneh)
  • Oštevilčenje strani: z arabskimi številkami spodaj desno
  • Dokument naj bo oblikovan brez prelomov strani.
  • Pisava:
    • Glavno besedilo: pisava Times New Roman, velikost 12 pt, obojestranska poravnava, razmak med vrsticami 1,5
    • Sprotne opombe: pisava Times New Roman, velikost 10 pt, obojestranska poravnava, razmak med vrsticami 1, oštevilčenje z arabskimi številkami
  • Med odstavki naj ne bo razmaka ali praznih vrstic. Vsak odstavek (razen za podnaslovi, slikami, tabelami in izpostavljenimi daljšimi citati) naj se začne z zamikom prve vrstice za 1,25 cm.
  • Naslov in podnaslovi naj bodo označeni (Headings), oblikovani polkrepko (bold) in z malimi tiskanimi črkami. Podnaslovov oz. (pod)poglavij ne številčite.

V besedilih se izogibajte podčrtovanju besed oz. delov povedi ter okrepljenemu in poševnemu tisku; s poševnim tiskom označite le navedene naslove knjig, časopisov in revij. Izpust znotraj citata označite s tropičjem v oglatih oklepajih […].

Knjižne ocene morajo imeti sestavine, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: ime in priimek avtorja ali urednika knjige, ki je predmet ocene, naslov knjige, založba, kraj, leto izida, število strani. Besedilo naj obsega 5.000–10.000 znakov skupaj s presledki, na koncu sledita ime in priimek avtorja ocene.

4.      Citiranje in navajanje virov

Citati, krajši od petih vrstic, naj bodo v narekovajih in v pokončni pisavi (ne v kurzivi).

Citati, dolgi pet ali več vrstic, naj bodo v posebnih odstavkih, zamaknjenih v levo za 1,25 cm, brez narekovajev ter v pokončni pisavi (ne v kurzivi).

Viri naj bodo v besedilu navajani v skrajšani obliki, v celoti pa na posebnem seznamu v podpoglavju »Literatura« za glavnim besedilom (glej Točko 5). Avtorji naj tako pri sprotnem navajanju virov v besedilu kot pri oblikovanju seznama literature sledijo 7. verziji standardov Ameriškega psihološkega združenja (APA7).

V besedilu naj bodo viri navajani v oklepajih, in sicer po sistemu (priimek avtorja/naslov vira, letnica dela, str. stran oz. razpon strani), pri čemer je lahko priimek avtorja oz. naslov vira, če avtor ni znan, naveden tudi izven oklepaja – npr. »kot navaja Anderson (2003, str. 19) …«.

V primeru dveh avtorjev istega vira priimka ločimo z znakom '&' – npr. (Vah & Hacin, 2011).

V primeru treh ali več avtorjev istega vira navedemo samo prvega avtorja in dodamo kratico 'et al.' –  npr. (Hladnik et al., 2019, str. 12).

V primeru navajanja več virov naj bodo ti med seboj ločeni s podpičji in razvrščeni naraščajoče po letnicah izdaje – npr. (Vah & Hacin, 2011: 251–253; Hladnik et al., 2019).

V primeru navajanja več virov istega avtorja iz istega leta letnicam dodamo male tiskane črke – npr. (Anderson, 2003a, 2003b).

5.      Urejanje seznama literature

Revija Dve domovini / Two Homelands sprejema strukturirane oblike seznama literature v digitalnih formatih BibTeX, RIS in JATS XML. Za urejanje literature v digitalnih formatih priporočamo uporabo računalniških programov za upravljanje z referencami, kot so Zotero, EndNote, Mendeley, Citavi ipd., s pomočjo katerih lahko seznam v strukturirani obliki prenesete oziroma izvozite kot datoteko v enem izmed zgoraj navedenih formatov.

Če literature ne morete oddati v strukturirani obliki, upoštevajte spodnja pravila in primere.

Seznam literature in virov naj bo v posebnem podpoglavju »Literatura« za glavnim besedilom. V seznamu literature naj bodo navedene vse in samo tiste enote, na katere se avtor sklicuje v besedilu. Enote naj bodo razvrščene po abecednem redu priimkov avtorjev (oziroma naslovov drugih virov, pri katerih avtorji niso znani), enote istega avtorja pa razvrščene po letnicah. V primeru več virov istega avtorja iz istega leta letnice posameznih enot označite z malimi tiskanimi črkami (npr. Ford, 1999a, 1999b). Posamezne enote naj bodo oblikovane z visečim zamikom (Hanging Indent) 1,25 cm, med njimi naj ne bo razmakov.

Samostojne vire (npr. knjiga, diplomska, magistrska ali doktorska naloga, film, videoposnetek, glasbeni album, neobjavljen rokopis) pišemo v ležeči pisavi (kurzivi), ostale vire, ki so del večje celote (npr. članek v reviji ali časopisu, poglavje v zborniku, spletna stran, poglavje v enciklopediji, objava v spletnem dnevniku), pa v običajni pisavi.

Polnopomenski elementi v angleških naslovih knjig in člankov se pišejo z veliko začetnico. Enote v seznamu literature naj vsebujejo naslov DOI (https://doi.org/...) ali katerega od drugih stalnih identifikatorjev (ARK, URN, Handle, URI), kjer je ta na voljo. Stalni spletni naslov je v bibliografski enoti vedno zadnji podatek (glej primere spodaj).

Primeri:

  1. Knjiga:
    Anderson, B. R. (2003). Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma. Studia Humanitatis.
    Besozzi, E., Colombo, M., & Santagati, M. (2009). Giovani Stranieri, Nuovi Cittadini: Le Strategie di una generazione ponte. FrancoAngeli.

  2. Zbornik:
    Milharčič Hladnik, M., & Mlekuž, J. (ur.). (2009). Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb. Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612541125
    Leitch, M. G., & Rushton, C. J. (ur.). (2019). A new companion to Malory. D. S. Brewer.

  3. Poglavje v zborniku:
    Milharčič Hladnik, M. (2009). Naša varuška. V M. Milharčič Hladnik & J. Mlekuž (ur.), Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (str. 15–20). Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612541125

  4. Članek v reviji:
    Milharčič Hladnik, M. (2011). Šola kot institucija izenačevanja razlik v precepu multikulturne raznolikosti. IB revija, 45(1–2), 13–18.
    Dežan, L, & Sedmak, M. (2020). Policy and Practice: The Integration of (Newly Arrived) Migrant Children in Slovenian Schools. Annales, Historia et Sociologia, 30(4), 559–574. https://doi.org/10.19233/ASHS.2020.37

  5. Članek v časopisu:
    Majovski, J. (2021, 9. marec). Testiranje za prehajanje meje ne bo plačljivo. Primorski Dnevnik, 5.
    Woodman, D., & Power, J. (2018, 16. maj). Internships have much to offer but provisions are necessary to ensure the young truly benefit. The Australian, 29.
    Carey, B. (2019, 22. marec). Can we get better at forgetting? The New York Times. https://www.nytimes.com/2019/03/22/health/memory-forgetting-psychology.html

  6. Predstavitev na konferenci:
    Evans, A. C., Jr., Garbarino, J., Bocanegra, E., Kinscherff, R. T., & Márquez-Greene, N. (2019, 8.–11. avgust). Gun violence: An event on the power of community [predstavitev na konferenci]. Srečanje APA 2019, Chicago, ZDA. https://convention.apa.org/2019-video

  7. Spletna stran:
    Lamovšek, T. (2020, 4. april). Prišel, videl, spravil Slovence domov – Andrej Šter. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si/slovenija/prisel-videl-spravil-slovence-domov-andrej-ster/519439
    Kochhar, R. (2020, 9. junij). Hispanic women, immigrants, young adults, those with less education hit hardest by COVID-19 job losses. Pew Research. https://www.pewresearch.org/fact-tank/2020/06/09/hispanic-women-immigrants-young-adults-those-with-less-education-hit-hardest-by-covid-19-job-losses
    Quantum mechanics. (2019, 19. november). V Wikipedia. https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Quantum_mechanics&oldid=948476810
    Dodatni primeri za druge vrste virov so na voljo na spletni strani https://apastyle.apa.org/style-grammar-guidelines/references/examples.

6.      Grafične in slikovne priloge

  • Preglednice oz. tabele naj bodo narejene v programu Microsoft Word in vključene v besedilo. Oblikujte jih čim enostavneje (zanje ne uporabljajte posebnih slogov).
  • Vseh drugih prilog (slike, zemljevidi, ilustracije, grafi ipd.) ne vključujte v besedilo.
  • Vse preglednice, tabele in fotografije morajo biti označene v besedilu (npr. Tabela 1, Slika 1). Točno lokacijo v besedilu navedite po naslednjem vzorcu: ... (Slika 1) ... (Preglednica 1).
  • Vse preglednice in drugo slikovno gradivo mora imeti pripis, ki naj se vedno začne z naslovom Slika/Preglednica (in zaporedna številka), npr.:
    Slika 1: Kuharica Liza v New Yorku leta 1905 (avtor: Janez Novak, vir: Arhiv Slovenije, 1415, 313/14)
    Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po popisu leta 2002 (vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, 14).
  • Pripisi k slikam in preglednicam naj ne vsebujejo opomb.
  • Datoteke slikovnega gradiva poimenujte s priimkom avtorja in zaporedno številko gradiva, npr. 'Novak1.jpg', 'Novak2.jpg' itd.
  • Velikost slike naj bo takšna, kot bo natisnjena, ali večja. Fotografije naj bodo v enem od naslednjih formatov: TIF, EPS, SVG, JPG, PNG v polni kakovosti in s tipografijami v krivuljah. Ločljivost slik naj bo najmanj 300 dpi.
  • Za grafične in slikovne priloge, za katere nimate avtorskih pravic, morate dobiti dovoljenje za objavo in uredništvu predložiti dokazilo.

 

Recenzentski postopek

Glavni urednici in odgovorna urednica, gostujoča urednica ali urednik in / ali uredniški odbor ob prejemu članka pred posredovanjem besedila recenzentom presodi(jo) o ustreznosti besedila za objavo. Besedila, ki ustrezajo kriterijem revije in zahtevam za objavo v reviji, so recenzirana. Za objavo sta potrebni dve pozitivni recenziji. Proces recenziranja je anonimen (t. i. »double-blind peer review«).

Recenzentski postopek običajno traja približno dva do tri mesece. Po recenzijah avtorice in avtorji uredijo besedilo skladno s pripombami. Urednica oz. urednik posamezne številke ima pravico do predlogov za vsebinske dopolnitve in tehnične izboljšave.

Večji vsebinski in tehnični popravki so možni do faze postavitve besedil. Po postavitvi prispevka so možne le še manjše korekture.

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki  dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita repozitorij ZRC SAZU in digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.

 

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Avtorji potrjujejo, da so edini avtorji oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dve domovini • Two Homelands v okviru ZRC SAZU, Založbe ZRC, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča ZRC SAZU.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Imetniki avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, ki ZRC SAZU dovoljujejo objavo, reprodukcijo in distribucijo dela v tiskani in elektronski različici in formatih ter soglašajo s tem, da se ZRC SAZU v primeru ponovne uporabe dela navaja kot izvirni izdajatelj tega dela ter da javnosti omogoči dostop do avtorjevega dela pod pogoji pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0). Prispevki iz številk do vključno 59 (2024) so objavljeni pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0. Uporabniki lahko pod pogoji navedenih licenc dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

Enako velja tudi za nekatere (starejše) članke, kjer sta uporabljeni izjavi © avtorji in ZRC SAZU ali © ZRC SAZU: edini lastniki avtorskih pravic so avtorji.

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.