Dve domovini

Migracije in njihov družbeno-ekonomski vpliv v Srednji Aziji: Uvod v tematski sklop

2026-03-03T14:27:49+01:00

Tematski del poudarja potrebo po celostnem upravljanju migracij, ki priznava večdimenzionalno realnost mobilnosti v Srednji Aziji. Države Srednje Azije lahko bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo migracije, hkrati pa zmanjšajo njihova tveganja z okrepitvijo pravnega okvira, spodbujanjem trajnostnega razvoja, izboljšanjem izobraževalnih in socialnih podpornih sistemov ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja. Vključene študije ponujajo dragocene poti za prihodnje raziskave in razvoj politik ter prispevajo k tekočim znanstvenim in praktičnim prizadevanjem za razumevanje in upravljanje migracij v hitro spreminjajočem se svetu.

Tranzitne migracije v oboroženih konfliktih: novi trendi in izzivi za mednarodne politike

2026-03-03T15:23:00+01:00

Avtorji v študiji analizirajo spremembe migracijskih poti in obsega migracij skozi tranzitne države ter s tem povezane izzive za mednarodno politiko v času oboroženih spopadov. Primerjalna analiza primerov v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v Evropi kaže na vse večji pritisk na tranzitno infrastrukturo, strožji mejni nadzor ter večje število razseljenih oseb. Zaradi spopadov v Siriji, Libiji in Srednji Ameriki se migracije preusmerjajo, število nezakonitih migracij pa narašča, medtem ko je ruska vojna proti Ukrajini povzročila največjo krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot kažejo izsledki študije, so migracije postale tako humanitarno kot politično vprašanje, ki ga je treba obravnavati s celovitimi, mednarodno usklajenimi politikami in prilagodljivimi tranzitnimi mehanizmi.

Vpliv mobilnosti človeškega kapitala in migracij na gospodarski in tehnološki napredek

2026-03-03T15:36:15+01:00

Avtorji so v študiji z uporabo statističnih metod analizirali, kako migracije in drugi dejavniki vplivajo na zaposlenost in brezposelnost v Kazahstanu in Kirgizistanu. Ugotovili so, da gospodarske in izobraževalne priložnosti privabljajo migrante, kar povečuje konkurenco na trgu dela. V Kazahstanu na brezposelnost vplivajo novi priseljenci in diplomanti visokošolskega izobraževanja (pozitivno) ter BDP na prebivalca (negativno), medtem ko na zaposlenost vplivajo izdatki za raziskave in razvoj ter BDP (pozitivno) in novi prihodi (negativno). V Kirgizistanu visokošolski diplomanti zmanjšujejo brezposelnost, medtem ko diplomanti srednjih poklicnih šol in novi priseljenci povečujejo zaposlenost. V Kazahstanu migracije na zaposlenost vplivajo negativno, v Kirgizistanu pa pozitivno, kar je pomembno za prihodnje odločitve o migracijski politiki.

Vpliv migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji

2026-03-03T16:05:05+01:00

Avtorica v prispevku preučuje vpliv delovnih migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji, pri čemer uporablja mešani metodološki pristop. Študija je pokazala, da imajo nakazila delovnih migrantov pomembno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju Srednje Azije. Denarni transferji delavcev migrantov predstavljajo znaten delež bruto domačega proizvoda, pri čemer pa so ta sredstva neenakomerno porazdeljena, saj jih je večina namenjenih gradnji stanovanj. Študija je pokazala tudi, da so regije z izrazitejšimi migracijskimi trendi deležne boljšega stanovanjskega in urbanega razvoja, medtem ko so podeželska območja na področju razvoja infrastrukture še naprej zapostavljena.

Migracijski trendi in družbeno-ekonomski izzivi v Srednji Aziji v obdobju 2021–2024

2026-03-03T20:21:41+01:00

Avtorice v študiji preučujejo dinamiko migracij in družbeno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na migracije v Kirgizistanu, Kazahstanu in Uzbekistanu. V Kirgizistanu prevladujejo notranje migracije s podeželja v mesta, medtem ko se v Kazahstanu soočajo s priseljevanjem Rusov kot posledico trenutne vojne. Na drugi strani je v Uzbekistanu v zadnjih letih prišlo do upada delovnih migracij v tujino. Avtorice analizirajo migracijske politike, vključno z migracijsko politiko Kirgizistana za obdobje 2021–2030, kazahstansko migracijsko politiko za obdobje 2023–2027 ter uzbekistansko strategijo do leta 2030, pri čemer za spopadanje z migracijskimi izzivi in tveganji trgovine z ljudmi priporočajo izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer, okrepitev infrastrukture ter zmanjšanje birokratskih ovir.

Vpliv migracijskih procesov na socialno prilagajanje mladih v Srednji Aziji

2026-03-03T20:43:19+01:00

Namen raziskave je osvetliti teoretične in metodološke osnove modeliranja procesa socialne prilagoditve mladih v kontekstu čezmejnih migracij med srednjeazijskimi državami in Kitajsko. Metodologija je vključevala šest medsebojno povezanih faz. Glavni rezultat je oblikovanje celostnega modela socialne prilagoditve s štirimi komponentami: motivacijsko-vrednostno, vedenjsko, komunikacijsko ter izobraževalno-poklicno. Dobljeni rezultati potrjujejo učinkovitost večnivojskega pristopa, pri katerem testiranje vsake faze prilagajanja omogoča napovedovanje potreb migrantov ter ustrezno usmerjanje namenske podpore. Ta model je mogoče uporabiti za razvoj modulov prilagajanja v visokošolskih in srednješolskih ustanovah ter pri meddržavnem usklajevanju politik glede priznavanja diplom, štipendijske podpore ter oblikovanja multidisciplinarnih podpornih skupin in digitalnih podpornih platform, kar pripomore k večji družbeni integraciji in manjšemu tveganju socialne izolacije mladih.

Vpliv političnih konfliktov na migracijske procese

2026-03-03T21:02:25+01:00

Avtorji v prispevku analizirajo vpliv političnih konfliktov na notranja preseljevanja in mednarodne migracije, pri čemer na primerih držav iz Bližnjega vzhoda, Afrike, Južne Amerike in Azije, s posebnim poudarkom na Kazahstanu, identificirajo vzorce, ki vplivajo na prisilne migracije. Njihove ugotovitve kažejo, da politični konflikti pomembno vplivajo na migracije, zlasti v sosednje države. Med ključnimi vzroki zanje so uničenje infrastrukture, poslabšanje gospodarskih razmer in povečana socialna nestabilnost. Avtorji izpostavljajo tudi pomen mednarodnega usklajevanja, vključno z razporeditvijo virov med državami in razvojem strategij za izboljšanje upravljanja migracij.

Kazaška diaspora v obdobju socialnih in političnih eksperimentov v Mongoliji (1926–1959) ter njihov vpliv na regionalne odnose med Mongolijo in Kazahstanom

2026-03-03T21:23:10+01:00

Avtorji v študiji preučujejo migracije in prilagajanje kazaške diaspore v Mongoliji v 20. stoletju, pri čemer se osredotočajo na družbenopolitične vplive sovjetskih politik, kolektivizacije in represije. Pri raziskavi uporabljajo demografske podatke iz zgodovinskih popisov prebivalstva, arhivske dokumente in novejše raziskave, s poudarkom na obdobju med letoma 1926 in 1959. Ugotovitve raziskave kažejo na precej obsežne migracije Kazahov v Mongolijo, ki so bile posledica dejavnikov, kot so lakota, politična represija in želja po stabilnosti. Kljub tem izzivom je kazaška diaspora v Mongoliji ohranila svojo kulturno identiteto, tako da se je na eni strani aktivno vključila v mongolsko družbo, hkrati pa je ohranila povezave s Kazahstanom. Avtorji ugotavljajo, da je kazaška diaspora še vedno ključni dejavnik za pozitivne dvostranske odnose med Kazahstanom in Mongolijo, ki vpliva na sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju.

Okoljske grožnje kot vzrok za migracije prebivalstva v regijah z nizko odpornostjo

2026-03-03T21:40:08+01:00

Avtorji so v študiji preučevali vpliv okoljskih sprememb na migracije v okoliščinah degradacije okolja, pomanjkanja vode in izčrpanosti tal. V ranljivih regijah Uzbekistana, Irana, Kitajske in Kazahstana so izvedli primerjalno analizo z uporabo prostorsko-časovnih demografskih in okoljskih podatkov. Ugotovitve so pokazale na demografske spremembe, kot so povečan obseg migracij, odseljevanje mladih in upad rodnosti, skupaj z visokima stopnjama umrljivosti in obolevnosti v Kazahstanu. Pravni okviri so se razvili od deklarativnih do prilagodljivih politik. Rezultati študije potrjujejo medsebojno povezanost migracij ter okoljskih in družbenih dejavnikov in tako izpostavljajo potrebo po integriranih regionalnih politikah za obravnavanje migracij zaradi okoljskih dejavnikov.

Onkraj predsodkov: dehumanizacija kot ideološka epistemologija neenakosti

2026-03-03T22:00:21+01:00

Avtorica v prispevku na novo opredeli razčlovečenje kot ideološko epistemologijo neenakosti – modularno slovnico, prek katere družbene hierarhije delujejo kot moralne, naravne in neizogibne. Zagovarja tezo, da strukturna neenakost sama proizvaja razčlovečevalne ideologije, potrebne za lastno legitimizacijo: ti miselni sistemi spreminjajo prevlado v moralni red. Sledenje institucionalizaciji teh ideologij premakne analizo z individualnih predsodkov na strukturno organizacijo prepričanja. Sklene, da je za odpravo neenakosti potrebna razgradnja epistemoloških okvirov, ki razčlovečenje delajo razumljivo in upravičeno.

Alkoholni zadah domovine: Slivovka in reprodukcija narodnih identitet v reviji Rodna gruda

2026-03-03T22:06:08+01:00

Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.

Medgeneracijske razlike pri integraciji manjšin v večinsko družbo: Primer Hrvatov v Sloveniji

2026-03-03T22:13:11+01:00

Namen prispevka je na konceptualni osnovi, utemeljeni na teoriji segmentirane asimilacije, da je mogočih več načinov, na katere se lahko različne generacije manjšinskih skupnosti vključijo v družbo države priseljevanja, ugotoviti, ali so pri integraciji Hrvatov v Sloveniji prisotne medgeneracijske razlike. Rezultati raziskave, izvedene leta 2022 (N=300), so na podlagi samorefleksije sodelujočih glede lastne percepcije integracije s strukturnega, kulturnega, interakcijskega in identifikacijskega vidika potrdili obstoj medgeneracijskih razlik.

Slovenski etnos v kontekstu izgradnje in delovanja puljskega Arsenala

2026-03-03T22:24:19+01:00

Avtorica v prispevku raziskuje, kako je prihod delovne sile, zlasti slovenskega prebivalstva, vplival na večetnično strukturo Pulja ter prispeval k njegovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Že sama gradnja Pomorskega arsenala v Pulju sredi 19. stoletja je pomenila prelomnico v urbanem, demografskem in etničnem razvoju mesta. Besedilo ponuja tudi primerjalni vpogled v današnje migracijske vzorce in v aktualno prisotnost slovenskega etnosa v Pulju ter poudarja kontinuiteto temeljnih vprašanj integracije, etnične in kulturne identitete ter prostorske simbolike.