https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/issue/feed Dve domovini 2021-07-14T00:00:00+02:00 Mirjam Milharčič Hladnik hladnik@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p>Revija&nbsp;<em>Dve domovini • Two Homelands</em>, ki jo id 1990 izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je osrednja slovenska znanstvena revija, namenjena objavi izvirnih znanstvenih člankov, ki obravnavajo različne vidike migracij, izseljevanja in priseljevanja, multikulturalizma ter integracijskih praks in politik v regionalnem in globalnem kontekstu. Je interdisciplinarna revija, ki objavlja članke, diskusijske prispevke, tematske sklope in knjižne ocene v slovenskem ali angleškem jeziku.</p> <p>Print ISSN: 0353-6777<br>Online ISSN: 1581-1212</p> https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10267 Koronakriza in migracije: Diskriminacija, neenakost in upor 2021-07-12T21:44:12+02:00 Francesco Della Puppa francesco.dellapuppa@unive.it Fabio Perocco fabio.perocco@unive.it <p>Deriving from multiple ecological-social causes, the novel coronavirus and, subsequently, the COVID-19 pandemic, has affected all spheres of societies of the world. The COVID-19 pandemic has triggered and amplified an economic crisis that existed before the health crisis. The combination of the two crises into a double “ecological-­healthcare” and “socio-economic” crisis has had multiple consequences for everyone on the economic, social, political, and cultural level; however, it has affected social classes, workers, genders, and territories in different ways, deepening social inequalities and worsening the social conditions of disadvantaged social groups: among the most affected social groups, we find migrants.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10268 Koronakriza in migracije: Pansindemija in njen vpliv na migrante 2021-07-12T21:45:04+02:00 Fabio Perocco fabio.perocco@unive.it <p>Koronakriza je že obstoječe neenakosti še poudarila in povečala. Hkrati jih je tudi preoblikovala, spremenila stare, povzročila nove ter prepletla stare in nove. Te procese, zlasti diferenciran vpliv na zdravstveno krizo, je mogoče opazovati pri migracijah. Članek uvodoma analizira ekološko družbeni izvor novega koronavirusa in z njim povezanih rasnih zdravstvenih neenakosti, nadaljuje pa z obravnavo posledic pandemije na zdravje in delovne razmere migrantskih delavcev, prosilcev za azil in migrantov na poti. Osvetljuje sindemično situacijo, v kateri so se znašli. </p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10269 Ranljivost notranjih migrantov povratnikov med pandemijo Covida-19 v Indiji 2021-07-12T21:46:22+02:00 Arun Kumar Acharya acharya.iinso@suniv.ac.in Sanjib Patel sanjibpatel356@gmail.com <p>Študija zajema 227 notranjih migrantov povratnikov s štirih območij zahodne Orise in prinaša temeljito analizo socialnoekonomske ranljivosti, ki so ji bili zaradi pandemije Covida-19 v Indiji izpostavljeni notranji migranti povratniki. Rezultati kažejo, da sta delni in popolni lockdown povzročila zaprtje tovarn in delovnih mest po vsej državi. Milijoni migrantov so zato izgubili dohodek in se soočili z negotovo prihodnostjo, kar jih prisililo k vračanju v domače vasi, kjer pa so naleteli na vse oblike socialno­ekonomske ranljivosti, družbeno in ekonomsko neenakopravnost, iz skupnosti pa so jih izključili tudi družinski člani in sovaščani. Vse našteto je negativno zaznamovalo njihovo duševno zdravje.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10270 Muslimanski prekariat v Assamu: Okužbe, migranti in Covid-19 2021-07-12T21:47:13+02:00 Yasmin Saikia ysaikia@asu.edu <p>Članek obravnava stiske migrantskih muslimanskih smetarjev med popolnim zaprtjem javnega življenja v Indiji in njihova prizadevanja za vrnitev v rodno pokrajino Assam. Družbeni, politični in verski predsodki so njihove finančne težave še povečali. Zaradi njihove pripadnosti bengalsko govoreči skupnosti miya, ki izvira iz Bangladeša, se indijske oblasti zanje niso menile, okrepljena protimuslimanska propaganda jih je v času lockdowna obravnavala kot »korona džihadiste«. Avtorica njihov boj za preživetje obravnava v okviru splošnega položaja muslimanov v Indiji, obenem pa se zavzema, da bi civilna družba naredila več za izboljšanje položaja najbolj marginaliziranih in ranljivih skupin. Raziskava je bila izvedena po telefonu, aplikaciji Zoom in z osebnimi intervjuji.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10271 Družbena stigma in Covid-19: Izkušnje bangladeških povratnikov iz Italije 2021-07-12T21:49:12+02:00 Mohammad Riduan Parvez riduan.ir@cu.ac.bd <p>Izbruh pandemije Covida-19 je povečal socialno diskriminacijo migrantov po vsem svetu. Premalo pa so raziskane oblike družbene stigme, s katero se soočajo migranti povratniki v svojih domačih deželah. Članek na podlagi poglobljenih intervjujev z bangladeškimi migranti, ki so se med pandemijo vračali iz Italije, analizira njihove izkušnje z diskriminacijo in družbenim nadlegovanjem v Bangladešu. Študija, ki izhaja iz Linkovega in Phelanovega (2001) konceptualnega okvira socialne stigme, ugotavlja, da se migranti povratniki soočajo z različnimi oblikami družbenega nadlegovanja in stigmatizacije, vključno z etiketiranjem, s stereotipizacijo, z družbenim ločevanjem, izgubo statusa in diskriminacijo.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10272 Vstop zavrnjen: Japonske mejne omejitve v času izrednih razmer med pandemijo Covida-19 2021-07-12T21:52:40+02:00 Nicola Costalunga n.costalunga@unimc.it <p>Z izbruhom virusa SARS-CoV-2 in posledično pandemije Covida-19 je Japonska za zajezitev virusa sprejela sporne ukrepe. V nasprotju s številnimi visoko razvitimi državami je vsem nejaponskim državljanom, ne glede na njihov bivalni status, strogo prepovedala prehajanje meja. Ti ukrepi so enako prizadeli tako visoko- kot nizkokvalificirane tuje delavce. Članek obravnava izvajanje izrednih ukrepov v povezavi s tujci, hkrati pa pojasnjuje razvoj že obstoječe sociokulturne dinamike razlikovanja med »našimi« in »vašimi« ob soočenju s pandemijo.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10273 Covid-19, rasni kapitalizem in neprijavljeni kmetijski delavci iz Bangladeša v Manoladi v Grčiji 2021-07-12T21:43:19+02:00 Reena Kukreja reena.kukreja@queensu.ca <p>Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10274 Online izobraževanje marginaliziranih otrok v severni Makedoniji in Italiji med pandemijo Covida-19 2021-07-12T21:54:38+02:00 Marina Cenedese mari.cenedese@gmail.com Ivana Spirovska ivanaspirovska95@gmail.com <p>Pandemija Covida-19 je grobo posegla v tradicionalni izobraževalni proces in sprožila potrebo po prehodu na online izobraževanje. Revni otroci brez ustrezne informacij­ske tehnološke podpore so bili med to težavno pandemijo v veliki meri izključeni iz izobraževanja, ki je potekalo v karanteni. Raziskava kvalitativno analizira potencialno socialno izključenost in nadaljnjo marginalizacijo ob izobraževanju na daljavo v kon­kretnem prostoru – na območju Bitole v severni Makedoniji in Trevisa v Italiji.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10275 Migracije in pravna negotovost med pandemijo: Kvalitativna študija italijanskega primera 2021-07-12T21:56:49+02:00 Paola Bonizzoni paola.bonizzoni@unimi.it Senyo Dotsey senyo.dotsey@unimi.it <p>Pandemija Covida-19 je neenakopravno posegla v življenja prebivalcev Italije. Članek temelji na podatkih iz 47 polstrukturiranih intervjujev z različnimi skupinami migrantov. Ti kažejo, kako začasne rešitve, vgrajene v italijanski sistem upravljanja migracij, vplivajo tako na negotovi pravni status migrantov kot na njihov dostop do socialnega varstva. Čeprav migranti z urejenim pravnim statusom ali državljanstvom nimajo veliko opravka z italijansko birokracijo, kljub temu nimajo lahkega dostopa do socialne blaginje, ki je odvisna od njihovega delovnega in finančnega statusa. Migrante prekarce so najbolj prizadeli sekundarni učinki pandemije. Ugotovitve avtorjev so pomembne tako za politiko upravljanja migracij kot za prihodnje raziskave.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10276 Italijanske politike sprejemanja in pandemija: Od izključenosti do zapuščenosti 2021-07-12T21:58:17+02:00 Davide Filippi filippidavide09@gmail.com Luca Giliberti lucagiliberti@hotmail.com <p>Članek obravnava vpliv pandemije Covida-19 na upravljanje sprejemnih centrov za begunce in prosilce za azil v Italiji. Na podlagi analize sprememb v politiki sprejemanja v zadnjih letih prikazuje, kako so te v omenjenih centrih med pandemijo vplivale na življenjske razmere beguncev in prosilcev za azil. Rezultati analize poudarjajo predvsem prenatrpane nastanitvene zmogljivosti, odsotnost institucionalnih smernic za obvladovanje položaja, pa tudi prekinitev selitvenih načrtov številnih migrantov. Članek temelji na digitalnih etnografskih tehnikah in telefonskih intervjujih s ključnimi govorci družbenih kontekstov, ki se spremljajo na spletu.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10277 Stara retorika in nova sredstva: Karantenske ladje kot sredstvo eksternalizacije 2021-07-12T21:59:24+02:00 Stefania Spada s.spada@unibo.it <p>Članek ilustrira in analizira verbalni in institucionalni pristop Italije do migrantov, še zlasti prosilcev za azil, med pandemijo covida-19. Z opisi različnih »vsebinskih faz« in posledičnih institucionalnih dejavnosti prikazuje, kako je zdravstvena kriza zaostrila in celo okrepila že obstoječe pristope in prakse. Aktivnosti prejšnjega leta lahko razumemo kot nadaljnji korak v procesu eksternalizacije meja. Država je z instrumentalizacijo verbalnih in nezakonitih praks izvedla nekakšno deteritorializacijo, ki temelji na uporabi karantenskih ladij.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10278 »Dvojno izredno stanje« in sekuritizacija humanitarnega pristopa k italijanskemu sistemu sprejemanja med pandemijo 2021-07-12T22:01:14+02:00 Giuliana Sanò gsano@unime.it Omid Firouzi Tabar tabaromid@yahoo.it <p>Izbruh koronavirusa je razkril kritičen položaj, do katerega lahko privedejo izolacijski in karantenski ukrepi, uporabljeni na migrantih, ki živijo v prenatrpanih sprejemnih centrih in centrih za pridržanje. Članek obravnava dogajanje v dveh izrednih sprejem­nih centrih (CASs) in v tako imenovanem hotspotu, ki se nahajajo na severu oziroma jugu Italije. Čeprav je humanitarna paradigma še vedno najbolj funkcionalna oblika upravljanja, je posebnost tega zgodovinskega trenutka avtorja spodbudila k razmisleku o kontinuiteti in spremembah, ki jih prinaša. Po njunem mnenju je zdravstvena kriza prispevala h krčenju oskrbe v humanitarnih okoljih na račun krepitve tradicionalnih sekuritarnih rešitev.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10279 Mobilnost znotraj EU: Zaposlitvene in socialnozdravstvene izkušnje začasnih delavcev iz EU v Veliki Britaniji 2021-07-12T22:02:15+02:00 Sonila Danaj danaj@euro.centre.org Erka Çaro erkacaro@gmail.com <p>Članek obravnava mobilnost začasnih delavcev iz EU in vpliv transnacionalne začasne mobilnosti na njihov uspeh na trgu dela ter dostop do socialnih pravic in ugodnosti. Izkušnje začasnih migrantov iz EU na delu v Združenem kraljestvu kažejo, da je zanje dostop do trga dela in socialnega skrbstva v državi gostiteljici kljub deklarativni brezmejnosti evropskega trga dela odvisen od njihovega zaposlitvenega statusa in upravičenosti do socialne pomoči, kar vse vodi v delavsko prekarnost. V zvezi z dostopom do delavskih in socialnih pravic so izkušnje začasnih delavcev iz EU zaznamovane z zaposlitveno negotovostjo in neenakopravnostjo, ki se bosta zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije le še povečevali.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10280 Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju 2021-07-12T22:03:05+02:00 Marijanca Ajša Vižintin marijanca-ajsa.vizintin@zrc-sazu.si <p>Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10281 Duševno zdravje in migracije: Uporabnost programa Prva pomoč na področju duševnega zdravja 2021-07-12T22:04:22+02:00 Duška Knežević Hočevar duska@zrc-sazu.si Sanja Cukut Krilić sanja.cukut@zrc-sazu.si <p>Članek presoja uveljavljanje programa opismenjevanja o duševnem zdravju – Prva pomoč na področju duševnega zdravja – in njegove vpeljave med etnične manjšine in migrante. Osredotoča se na preoblikovanje programa v smeri kulturno občutljivih vsebin in metod izvajanja. Na podlagi evalvacije njihovih uporabnikov povzema predloge za nadaljnje izboljšave in prilagajanje njihovim »kulturnim potrebam«. Glede na rezultate omenjenih evalvacij članek opozarja na nujnost premika od upoštevanja »zgolj« kulturnih razsežnosti duševnega zdravja k obravnavi strukturnih ranljivosti, ki vplivajo na živete izkušnje migrantov, kar vključuje tudi kritično presojo samega koncepta opismenjevanja.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10283 Knjižna ocena - Annemarie Steidl, On Many Routes: Internal, European, and Transatlantic Migration in the Late Habsburg Empire; West Lafayette, Indiana, Purdue University Press, 2021, 344 pp. 2021-07-12T22:05:20+02:00 Miha Zobec miha.zobec@zrc-sazu.si <p>Simplistic notions of understanding human mobility have long burdened migration studies. Often, such notions relied on categorizations imported from state apparatuses. As a result, migration scholars have treated human movements in a binary and exclusive fashion, dividing between seasonal and permanent, legal and illegal, and most notably between internal and international migration. Building on recent scholarship that has challenged these shortcomings, in her most recent book, Annemarie Steidl draws on the area of the Habsburg Empire to demonstrate the complex and multifaceted character of migrations. Steidl, a distinguished migration scholar and professor at the Department of Social and Economic History at the University of Vienna, has chiefly applied quantitative analysis to explain migration history in her numerous publications.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10286 Knjižna ocena - Jernej Mlekuž, ABCČĆ migracij; Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 2021 2021-07-12T22:06:05+02:00 Lucija Klun lucija.klun@zrc-sazu.si <p>Abcčć migracij, besedilo z veliko izredno močnimi točkami, želi biti slovar in nekakšen poljudni »uvodnik« za nepodučenega bralca. Pri tem opravi sijajno delo. Gesla so koncizna in neduhamorna. Je dostopno v najboljšem smislu – ko rečenica postane prezapletena, avtor vedro in glasno naznani svoje nezadovoljstvo; tudi njemu se (kot verjetno tudi bralcu) nemarno zafecljajo možgani, ko zasliši besedno zvezo »pozitiven migracijski saldo« ali »diskurzivni post-prizmatični zasuk«. Obenem pa je skrajno previden, da ne bi iz »poljudnosti« nenamerno odtaval v temnosivo goščo trivialnega. Svojo pozicijo sproti obelodani. Vsako geslo ima celovit smisel, obenem pa avtor z zavidljivo lahkotnostjo preskakuje med sodobnostjo, zgodovino in prihodnostjo; med gesli in med pomenskimi sklopi. In tako bralčeva glava hvaležno sledi Indijancem, ki – pred 20.000 leti – iz Azije čez Beringov preliv sopihajo v svojo novo domovino. Sledi Kolumbu, ki v »novi svet« prinese sebe, svojo posadko, bakterije in silovite družbene spremembe. Sledi krompirju, ki prinaša izobilje; manku krompirja, ki prinaša pogubo in množično izseljevanje iz Irske. Bralec si živo (ampak res živo) predstavlja svoje bradate, hudo neurejene prednike, ki med 6. in 7. stoletjem iz Zakarpatja capljajo na zahod. Možgane mu lahkotno odnese v čase, ko se Avstrijci cmarijo v mineštri »številnih ljudstev s srbečimi petami«, in v poznejše čase, ko fevdalna gospoda iz nemških dežel v različne dele dežele svoje podložnike razpošilja »kot svinjske pršute«.</p> 2021-07-12T00:00:00+02:00 Copyright (c)