Etnologija in povratništvo

Povzetek

Etnološko raziskovanje povratnikov je tesno vezano na raziskovanje izseljenskega življenja nasplošno. Povratništvo – kot zadnja faza v migracijskem ciklusu, sestavljenem iz življenja izseljenca – nato priseljenca in nenazadnje povratnika, je v etnologiji slabo obdelana tema: v primerjavi z etnološko raziskanostjo obeh prvih faz ima marginalno vlogo. Vzrok za takšno, več desetletij staro stanje v stroki, išče avtorica tudi v zgolj naključnem vključevanju migracijske (evropske, čezoceanske) problematike v pedagoški program fakultetnega študija etnologije.

Zato je v sistematičnem pregledu treh strokovno-znanstvenih publikacij/revij (Etnologa/Slovenskega etnografa/Etnologa –izdaja Slovenski etnografski muzej od leta 1926 dalje; Glasnika – med leti 1956-59 strokovno glasilo Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, od 1959-75 glasilo Slovenskega etnografskega društva in od l. 1975 dalje glasilo Slovenskega etnološkega društva ter Traditiones – od l. 1972 dalje zbornik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU) ter pomembenjših etnoloških monografij in študentskega dela na tem področju v obdobju med leti 1926 do 2003 iztopajoče le obdobje v osemdesetih letih. Tedaj je bil na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ustanovljen Seminar za etnološko raziskovanje slovenskega izseljenstva, ki je etnologijo izseljenstva in povratništva razvil v metodološkem in vsebinskem smislu. Z etnološkega vidika so bili obravnavani povratniki iz Amerike, Avstralije, Argentine, Kanade, Egipta, Nemčije, Avstrije, Francije. Med njimi je prevladovalo prikazovanje posledic življenja Slovencev v tujini po njihovi vrnitvi v domovino in njihov vpliv na izvorno okolje. Časovno so te obravnave zajemale čas pred prvo svetovno vojno in povratek redkih »sodobnih«, po letu 1945, izseljenih in vrnjenih družin. Kmalu po prenehanju delovanja omenjenega seminarja(198/82), že kar v drugi polovici osemdesetih let, je interes stroke za raziskovanje izseljenstva nasploh skokovito upadel. Zato je današnje raziskovanje povratništva v etnologiji kot tudi izseljenstva dokaj stihijsko in brez prave sistematike, kar ima za posledico zaostajanje etnologije za ostalimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami, ki se s to tematiko prav tako ukvarjajo.

Nekoliko več upanja v ponovni razcvet etnologije izseljenstva in povratništva si obetamo od na novo ustanovljenega kustodiata za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij pri Slovenskem etnografskem muzeju.