Nadzor migracijskih gibanj in migrantov v cesarski Avstriji od 18. stoletja do prve svetovne vojne
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2016.2.09Ključne besede:
nadzor nad migracijami, migracijski režim, migracijska politika, prva svetovna vojna, cesarska AvstrijaPovzetek
Prispevek obravnava nadzor nad migracijami in migranti v cesarski Avstriji od terezijanskih časov do konca prve svetovne vojne. Prikazuje prehod od absolutističnega k liberalnemu migracijskemu režimu v drugi polovici 19. stoletja, restrikcije svobode gibanja, odnos do tujcev iz sovražnih držav med prvo svetovno vojno ter povojno institucionalizacijo državnega upravljanja migracijskih procesov. Večji poudarek je na oblikah nadzora in omejevanja migracijske svobode v liberalnem obdobju od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Nakazana je potreba po diferenciranem preučevanju migracijskega nadzora zaradi regionalnih in lokalnih razlik v izvajanju zakonodaje.
Prenosi
Literatura
Bade, Klaus (2001). L’Europa in movimento: Le migrazioni dal Settecento a oggi. Bari, Roma: Editori Laterza.
Bader Zaar, Brigitta (2003). Foreigners and the Law in Nineteenth-century Austria: Juridical Concepts and Legal Rights in the Light of the Development of Citizenship. Migration Control in the North Atlantic World: The Evolution of State Practices in Europe and the United States from the French Revolution to the Inter-War Period (ur. Andreas Fahrmeir, Olivier Faron, Patrick Weil). New York, Oxford: Berghahn Books, 138–152.
Becker, Peter (2010). Governance of Migrations in the Habsburgh Monarchy and the Republik of Austria. National Approaches to the Administration of International Migration (ur. Arnold E. Peri). Amsterdam, Brussels: IOS Press, 32–52.
Brunnbauer, Ulf (2012). Emigration Policies and Nation-building in Interwar Yugoslavia. European History Quarterly 42/4, 602–627.
Brunnbauer, Ulf (2016). Globalizing Southeastern Europe: Emigrants, America, and the state since the late ninteenth century. London: Lexington Books.
Burger, Hannelore (2000). Passwesen und Staatsbürgerschaft. Grenze und Staat: Paßwesen, Staatsbürgerschaft, Heimatrecht und Fremdengesetzgebung in der österreichischen Monarchie 1750–1867 (ur. Waltraud Heindl, Edith Saurer). Dunaj: Böhlau, 1–87.
Cecotti, Franco, Mattiussi, Dario (2003). Un’altra terra, un’altra vita: L’emigrazione isontina in Sud America tra storia e memoria 1878–1970. Gradišče ob Soči: Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale »Leopoldo Gasparini«.
Čeč, Dragica (2010). Odnos do mobilnega dela prebivalstva od 18. stoletja dalje na primeru glavnih deželnih vizitacij. Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 191–207
De Antonellis Martini, Liana (1968). Portofranco e comunità etnico-religiose nella Trieste settecentesca. Milano: Giuffré.
Dubrović, Ervin (2012). Organizacija riječke iseljeničke luke. Veliki val: Iseljavanje iz Srednje Europe u Ameriku 1880–1914 (ur. Ervin Dubrović). Reka: Muzej grada Rijeke.
Fahrmeir, Andreas (2008). Klassen-Grenzen Migrationskontrolle im 19. Jahrhundert. Rechtsgeschichte: Zeitschrift des Max-Planck-Instituts für Europäische Rechtsgeschichte Rg 12 (2008) 125–138, http://dx. doi.org/10.12946/rg12/125-138
Feldman, David (2003). Was the Nineteenth Century a Golden Age for Immigrants? The Changing Articulation of National, Local and Voluntary Controls. Migration Control in the North Atlantic World: The Evolution of State Practices in Europe and the United States from the French Revolution to the Inter- -War Period (ur. Andreas Fahrmeir, Olivier Faron, Patrick Weil). New York, Oxford: Berghahn Books, 167–177.
Grossutti, Javier (2014). Via dall’Istria. L’emigrazione istriana dalla seconda metà dell’Ottocento ai primi anni Quaranta del Novecento. Trst: Università Popolare di Trieste, Unione istriana Fiume.
Hahn, Sylvia (2001). Nowhere at home? Female migrants in the nineteenth-century Habsburg empire. Women, Gender and Labour Migration: Historical and global perspectives (ur. Pamela Sharpe). London, New York: Routledge, 108–126.
Hahn, Sylvia (2011). Austria. The Encyclopedia of Migration and Minorities in Europe: From the 17th Century to the Present (ur. Klaus J. Bade, Pietr C. Emmer, Leo Lucassen, Jochen Oltmer). Cambridge: Cambridge University Press, 83–93.
Iancis, Paolo (2006). La mobilità del lavoro manifatturiero a Gorizia nel Settecento. Barok na Goriškem / Il barocco nel Goriziano (ur. Ferdinand Šerbelj). Nova Gorica: Goriški muzej, 173–178.
Kacin Wohinz, Milica (1995). Raznarodovanje primorskih Slovencev, dejavnik za izseljevanje. Zbornik Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 23–31.
Kalc, Aleksej (2008). Konskripcija tržaškega teritorija iz let 1777/78. Zgodovinski časopis 1–2, 29–44.
Kalc, Aleksej (2014). Vprašanje nezakonitega izseljevanja vojaških obveznikov v Avstriji na predvečer prve svetovne vojne. Prispevki za novejšo zgodovino 54/2, 30–44.
Kalc, Aleksej (2015). Trst kot stičišče prekomorskega izseljevanja pred prvo svetovno vojno. Dve domovini / Two Homelands 41, 77–88.
Kalc, Aleksej (2016). Nadzor migracijskih gibanj in migrantov: Pogled v zgodovino. Dve domovini / Two Homelands 43, 23–34.
Köhler, Gottfried (1991). Die Kriegsgefangenen-, Internierten- und Militärlager in Österreich-Ungarn 1914– 1919 und ihre Feldposteinrichtungen. Gradec: ARGE Feld- und Zensurpost 1914/18.
Komlosy Andrea (2003). Empowering and Control: Conflicting Central and Regional Interests in Migration Within the Habsburg Monarchy. Migration Control in the North Atlantic World: The Evolution of State Practices in Europe and the United States from the French Revolution to the Inter-War Period (ur. Andreas Fahrmeir, Olivier Faron, Patrick Weil). New York, Oxford: Berghahn Books, 153–166.
Miletić, Aleksandar R. (2009). Journey under Surveillance: The Overseas Emigration Policy of the Kingdom of Serbs, Croats ans Slovenes in Global Context, 1918–1928. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije.
Pifferi, Michele (2009). La doppia negazione dello ius migrandi tra Otto e Novecento. Diritto contro: Meccanismi giuridici di esclusione dello straniero (ur. Orsetta Giolo, Michele Pifferi). Torino: Giappichelli, 47–78.
Sensenig Dabbous, Eugène Richard (1998). Von Metternich bis EU Beitritt: Reichsfremde, Staatsfremde und Drittausländer, Immigration und Einwanderungspolitik in Österreich. Comprehensive Report on 150 Years of Migration to Austria from 1848 to 1998: Das Ausland im Inland, Zur Geschichte der Ausländerbeschäftigung und Ausländerintegration in Österreich: Fremde, Zwangsarbeiter, Gastarbeiter, Flüchtlinge (ur. Sensenig Dabbous, E., John, M., Hahn, S.). Linz: Institut für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Universität Linz, 1–701.
Torpey, John (2003). Passports and the Development of Immigration Controls in the North Atlantic World During the Long Nineteenth Century. Migration Control in the North Atlantic World: The Evolution of State Practices in Europe and the United States from the French Revolution to the Inter-War Period (ur. Andreas Fahrmeir, Olivier Faron, Patrick Weil). New York, Oxford: Berghahn Books, 73–91.
Ukaz vsega ministrstva z dne 31. julija 1914. l., s katerim se izdajajo utesnjujoče policijske naredbe glede potnih listov. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, letnik 1914/187, 893.
Umek, Ema (1979). Brazilija v »rožnatih« barvah. Slovenski koledar 1980. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 213–214.
Wendelin, Harald (2000). Schub und Heimatrecht. Grenze und Staat: Paßwesen, Staatsbürgerschaft, Heimatrecht, und Fremdengesetzgebung in der österreichischen Monarchie (1750–1867) (ur. Waltraud Heindl, Edith Saurer). Dunaj: Böhlau, 173–230.
Zolberg, Aristide (2006). A nation by design: Immigration policy in the fashioning of America. London: Harvard University Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
